Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (59.439-59.463)


  1.      legván  -a m (ȃ) zool. zelo velik kuščar s kožno gubo pod vratom, živeč v Srednji in Južni Ameriki, Iguana: zeleni legvan ♪
  2.      léha  -e ž (ẹ́) 1. nar. njiva, zlasti ožja: zorati lehe; velike lehe / lehe žita // del njive med dvema razoroma; ogon: šel je po njivi kar čez lehe in razore 2. star. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda: opleti leho; leha tulipanov; pren. pesnik je povezal cvetje svoje lehe ♪
  3.      lehnják  -a [tudi lǝh] m (á) lahka luknjičava apnena kamnina: voda teče čez mah in na njem se nabira lehnjak ♪
  4.      leica  -e [lájk-] ž (ȃ) maloslikovni fotografski aparat nemške tovarne Leitz: fotografirati z leico // pog. maloslikovni fotografski aparat sploh: kupiti japonsko leico; neskl. pril., fot.: leica film film, širok 35 mm; leica format format posnetka z mero 24 x 36 mm ♪
  5.      leitmotiv  -a [lájtmotív] m (ȃ-ȋ) žarg., lit. namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; vodilni motiv: hrepenenje je leitmotiv v Cankarjevih delih ♪
  6.      léj  -a m (ẹ̑) romunska denarna enota: sto lejev // kovanec v vrednosti te enote ♪
  7.      léj  in lèj -te medm. (ẹ̑; ȅ) pog. glej: lej, kaj sem odkril / lej, ti si moje zadnje upanje / dotakne se ga, in lej, še je živ; lej, lej, to je pa novo / lejte, kakšna sreča ♪
  8.      lék 1 -a m (ẹ̑) 1. knjiž. zdravilo: ozdravel je brez lekov; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce; iskati lek za družbeno krizo ∙ knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti 2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek malo, nekoliko: za lek prekratek / za lek poprimi / To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za lek (F. Erjavec) ♪
  9.      lék 2 -a m (ẹ̑) albanska denarna enota: vrednost leka ♪
  10.      lekár  -ja m (á) 1. star. izdelovalec zdravil, lekarnar: kupiti kapljice pri lekarju 2. zastar. zdravnik ♪
  11.      lekárna  -e ž (ȃ) 1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki // v nekaterih deželah prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno // poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno 2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili ♪
  12.      lekárnar  -ja m (ȃ) 1. v nekaterih deželah lastnik lekarne: sin lekarnarja v podeželskem mestu 2. redko farmacevt: študirati za lekarnarja ♪
  13.      lekárnarica  -e ž (ȃ) 1. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarica 2. redko farmacevtka ♪
  14.      lekárnarka  -e ž (ȃ) 1. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarka 2. redko farmacevtka ♪
  15.      lekárnica  -e ž (ȃ) zastar. lekarna: nabiral je zdravilne zeli in jih nosil prodajat v lekarnico ♪
  16.      lékcija  -e ž (ẹ́) 1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik: beri tretjo lekcijo; druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne // redko (učna) snov ene šolske ure: dijak se zadnje lekcije ni naučil; profesor je lekcijo dobro razložil; sprašuje samo zadnjo lekcijo 2. nav. mn., zastar. poučevanje izven šole; inštrukcija: preživljati se z lekcijami / dajati lekcije inštruirati; pren., ekspr. potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji 3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo; deliti lekcije; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija; ker nisi ubogal, si se prehladil — to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk ♪
  17.      lekcionár  -ja m (á) rel. knjiga z odlomki iz svetega pisma, ki se berejo pri maši ♪
  18.      lekovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. zdravilen: lekovito mazilo / lekovite rastline ♪
  19.      lektíra  -e ž (ȋ) knjiž. 1. čtivo, berilo: mladini primerna lektira 2. redko dojemanje vsebine besedila; branje: vpliv lektire grških tragedij ♪
  20.      léktor  -ja m (ẹ́) 1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja 2. sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje rokopise: razpisati mesto lektorja // sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektorjevo delo z igralci 3. nekdaj kdor glasno bere drugim: Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor ◊ rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista ♪
  21.      lektorát  -a m (ȃ) pedagoška enota ali službeno mesto lektorja zlasti v okviru fakultete: ustanoviti lektorat; lektorat češkega jezika, za češki jezik na ljubljanski univerzi ♪
  22.      léktorica  -e ž (ẹ́) ženska oblika od lektor: lektorica angleškega jezika / lektorji in lektorice pri založbi ♪
  23.      lektoríranje  -a s (ȋ) glagolnik od lektorirati: lektoriranje časopisov ♪
  24.      lektorírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zal. pregledovati, jezikovno obdelovati, ocenjevati rokopise za založbo, gledališče, radio: lektorirati roman ♪
  25.      lektúra  -e ž (ȗ) zal. pregled, jezikovna obdelava, ocena rokopisa za založbo, gledališče, radio: opraviti lekturo ♪

   59.314 59.339 59.364 59.389 59.414 59.439 59.464 59.489 59.514 59.539  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA