Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (59.314-59.338)



  1.      lavíranje 2 -a s () glagolnik od lavirati2: slikar je poudaril prizor z močnim laviranjem
  2.      lavírati 1 -am nedov. () 1. navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti: jadrnica je lavirala in se bližala pristanišču 2. knjiž. ravnati previdno, primerno okoliščinam za dosego cilja: politik je laviral in sklepal kompromise; znal je tako spretno lavirati, da si je pridobil vodilno mesto / lavirati med političnimi strankami omahovati
  3.      lavírati 2 -am nedov. in dov. () um. osnovno enobarvno risbo izmivati z vodo, da se dobijo vmesni toni: risati in lavirati lavíran -a -o: lavirana perorisba; lavirana risba s tušem
  4.      lavór  -ja m (ọ̑) pog. umivalnik, umivalna skleda: naliti vodo v lavor; umivati si noge v lavorju; emajliran lavor
  5.      lávra  -e ž () v pravoslavni cerkvi velik, pomemben samostan
  6.      lavreát  -a m () knjiž. umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec: letošnji lavreat je predstavnik moderne arhitekturne smeri / biti Nobelov lavreat za mir
  7.      làz  láza m ( á) s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo: širiti laz; orati, pasti v lazu; laz v bregu / novi priseljenci so začeli krčiti laze
  8.      lazánja  tudi laságna -e [lazanja] ž () nav. mn., gastr. pečena jed iz rezančnega testa z različnimi nadevi: postreči z lazanjami / mesne, zelenjavne lazanje
  9.      lázar 1 -ja m () zool. večji polž brez hišice, navadno temnejše barve, Arion: gozdni lazar
  10.      lázar 2 -ja m () kdor živi v lazu: domačija samotnega lazarja
  11.      lazarét  -a m (ẹ̑) 1. zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska bolnica: prenesti ranjence v lazaret; šolo so spremenili v lazaret 2. nekdaj bolnica, zlasti za nalezljive bolezni: lazaret za gobave
  12.      lazaréten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lazaret: lazaretna uprava / ranjenci v lazaretni sobi
  13.      lazarón  -a m (ọ̑) nav. slabš., v južnoitalijanskem okolju postopač, delomrznež, berač: neapeljski lazaroni
  14.      lázenje  -a s (á) glagolnik od laziti: hoja in lazenje / lazenje po hribih
  15.      lázica  -e ž () šalj., redko uš: tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico
  16.      lazíti  in láziti -im, tudi láziti -im nedov. ( á ; á ) 1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo; deževniki lazijo po prekopani zemlji; laziti sem in tja // premikati se (sem in tja) tako, da je telo zelo blizu podlage: muha lazi; mravlje lazijo po mravljišču // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, pač pa že lazi; ne upam si laziti po teh skalah; otrok lazi pod mizami 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se (sem in tja): bled in brez moči lazi okoli hiše; bolnik lazi kot senca / vsak dan težko obložen lazi iz doline / tat tiho lazi; lazil je okoli stavbe in oprezoval 3. ekspr. hoditi: laziti ob palici; ne lazi po blatu; laziš kot polž zelo počasi / cele dneve lazi brez cilja okoli / laziti po vseh štirih / laziti k dekletu; po gozdu lazi za zajci; ne morem mu ubraniti, da ne bi lazil po hribih / za tisto vdovo lazi / njegov oče je lazil še v strgani obleki, on pa je bogataš 4. večkrat lesti: gosenica je lazila od enega roba lista do drugega / otrok kar naprej lazi pod klop / bolnik rad lazi k oknu ● knjiž. tam lazijo kače živijo, so; pog., ekspr. laziti okrog žensk, za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; ekspr. gospodar lazi za hlapci jih skrivaj nadzoruje; slabš. slišal sem, da lazi za tistim oznanjevalcem novih naukov je njegov privrženec; ekspr. ne lazite po prstih za mojim hrbtom ne delujte, ne ukrepajte zahrbtno proti meni; ekspr. kod pa tako dolgo lazi kje je, kje se mudi, zadržuje lazèč -éča -e: lazeča golazen
  17.      laznína  -e ž () knjiž. manjše živali, ki lezejo: črvi in druga laznina
  18.      lázno  -a s (á) star. prosti čas: med delom in laznom
  19.      lazúr  -a in -ja m () knjiž., redko nebesna, svetlo modra barva: lazur neba // nebo take barve: bel oblak na lazuru
  20.      lazúra  -e ž () um. prosojna barva, nanesena na osušeno barvno površino: z lazurami poživiti oblačila na sliki
  21.      lazúrec  -rca m () knjiž. lazurit, lapis lazuli: nakit iz lazurca
  22.      lazúren  -rna -o prid. () 1. knjiž., redko nebesno, svetlo moder: lazurno nebo 2. nanašajoč se na lazuro: lazurne barve
  23.      lazurít  -a m () temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: zapestnica iz lazurita ♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat
  24.      láž  -í ž () 1. zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto: to je laž; to je očitna, velika, ekspr. debela, gola, grda laž / ne nasedajte lažem; govoriti o kom laži / pomagala si je s konvencionalno lažjo, da očeta ni doma / ali je bila v njenih obljubah laž // nav. mn. izmišljotina, čenča: kdo ti je pravil te laži; posedal je po krčmah in razkladal svoje laži 2. ekspr. kar ne ustreza resnici: sovražiti laž; boj resnice z lažjo 3. ekspr. potvorjenost, nepristnost, narejenost: laž na obrazu igralk / povsod se šopiri laž; v njem ni laži in hinavščine / njihova družinska sreča je laž je le navidezna 4. glagolnik od lagati, zlagati se: izogibati se laži; povej, kako je bilo, a brez laži / laž iz usmiljenja; laž v sili / mislim iskreno, pa mi podtikajo laž; neprestana laž o lepem življenju ● ekspr. laž je pri njih zelo v časteh radi lažejo; pog. postaviti koga na laž dokazati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; pog. postaviti trditev na laž dokazati, da ne vsebuje resnice; pog. dobiti, ujeti koga na laži, v laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; ekspr. ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrijepsih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice
  25.      lážen  -žna -o prid. (á) 1. ki vsebuje laž, neresnico: lažna trditev; širiti lažne vesti 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: njegov humanizem je lažen; to je lažna dobrota; njegova lažna morala; lažno prijateljstvo // ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažni demokrat; lažni prijatelji; lažni zdravnik // ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi: lažni vojaški objekti / predložiti lažne dokumente / lažna žalost / predstaviti se z lažnim imenom / star. lažni denar ponarejenarhit. lažno okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno lážno prisl.: lažno prikazati razmere; lažno napredne ideje

   59.189 59.214 59.239 59.264 59.289 59.314 59.339 59.364 59.389 59.414  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA