Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (59.164-59.188)


  1.      lájanje  -a s (ȃ) glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajanje psov; besno, glasno, veselo lajanje / lajanje srnjaka / ne bom poslušal njegovega lajanja / lajanje minometov, strojnic ♪
  2.      lájati  -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali // s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes laja v luno ∙ preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega 2. slabš. govoriti z ostrim, zadirčnim glasom: ne zna povedati mirno, samo laja; poberi se iz hiše, je lajal; knjiž. vodja taborišča je lajal svoje ukaze // s predlogom surovo, zadirčno govoriti s kom: lajati drug na drugega, v drugega; neprestano laja na nas // nizko govoriti, pripovedovati: pusti ga, naj laja, kar hoče; Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo (Kajuh) 3. ekspr. dajati lajanju podobne glasove: minometi, strojnice lajajo 4. preh., nar. zmerjati: Ne lajaj me, če nisem kriv (I. Pregelj) 5. pesn., s prislovnim določilom biti, obstajati v zelo neprijetni, grozljivi obliki: zunaj laja decembrski mraz; tišina je lajala nad prepadi lajáje: lajaje kazati zobe lajajóč -a -e: pes je lajajoč planil proti prišlecu; lajajoči psi; lajajoči kašelj zelo glasen in suh ♪
  3.      lájav  -a -o prid. (ā) ki (rad) laja: lajavi psi / slabš. ima lajav glas oster, zadirčen ♪
  4.      lájavec  -vca m (ā) 1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev 2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci ♪
  5.      lajávt  tudi lájavt -a m (ȃ; ȃ) slabš. pes, ki (zelo) laja: pomirite že tega lajavta, da bom lahko vstopil; pren. to ni govornik, ampak lajavt ♪
  6.      lájbič  -a m (ȃ) nižje pog. telovnik: žametast lajbič; gumbi na lajbiču ♪
  7.      lájdra  -e ž (ȃ) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: k tisti lajdri hodi; z lajdrami se vlači; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna ♪
  8.      lájdrati  -am nedov. (ȃ) pog., slabš. potepati se, pohajkovati: doma bodi, kaj bi lajdrala okoli lájdrati se vlačugati se, vlačiti se: jaz delam, ti se pa lajdraš z babami; kaj vem, s kom se zdaj lajdra ♪
  9.      lájež  -a m (ȃ) glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajež; glasen lajež; lajež lisice, psov / lajež strojnic ♪
  10.      lájka  -e ž (ȃ) delovni severni pes z gosto in trdo dlako ter s košatim, zavitim repom: vpreči lajke v sani ♪
  11.      lájna  -e ž (ȃ) 1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije: igrati na lajno; beračeva lajna; hreščeča lajna; iz krčme so se slišali glasovi lajne; potujoči godec z lajno / vrteti lajno 2. slabš. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica ● slabš. njeno branje, deklamiranje je lajna enolično, brez poudarkov ♪
  12.      lájnanje  -a s (ȃ) glagolnik od lajnati, igrati: otožno lajnanje / iz razreda se je slišalo glasno lajnanje ♪
  13.      lájnar  -ja m (ȃ) 1. kdor igra na lajno: lajnar lajna; lajnarji in poulični pevci 2. slabš. kdor kar naprej govori o isti stvari: dovolj imam tega lajnarja / žurnalistični lajnarji ♪
  14.      lájnati  -am nedov. (ȃ) 1. igrati na lajno: lajnar lajna; lajnati staro melodijo; otožno lajnati ∙ slabš. organist vse leto lajna iste melodije igra 2. slabš. kar naprej govoriti, ponavljati: spet lajna iste tožbe; če so ga hoteli razjeziti, so mu lajnali to zbadljivko / začela je lajnati pesem o prehudem delu 3. slabš. enolično, brez poudarkov pripovedovati naučeno besedilo: saj ni recitiral, ampak lajnal; lajnati pesmico ♪
  15.      lajnáti  -ám nedov. (á ȃ) nar., ekspr. potepati se, hoditi: Kod pa lajnaš ponoči? (F. Bevk) ♪
  16.      lájno  -a s (ā) knjiž., redko blato, govno, iztrebki: kravje lajno ♪
  17.      lájta  -e ž (ȃ) 1. nar. velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje: nalivati gnojnico v lajto 2. nar. vzhodno velik, pokončen sod, zlasti za žito: polna lajta pšenice ♪
  18.      lájtnant  -a m (á) v nekaterih državah poročnik ali podporočnik: pred skupino vojakov jaha mlad lajtnant; v spopadu s partizani je padel nemški lajtnant in več vojakov ♪
  19.      lák  -a m (ȃ) 1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak; obrizgati, premazati z lakom; tovarna lakov; topilo za lak; trgovina z laki / avtomobilski laki; brezbarvni, motni, sijajni lak; sintetični lak / notranji lak za lakiranje predmetov, ki so v stavbi; zunanji lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; lak za čolne zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi; lak za lase, nohte; lak za pohištvo // tanka prevleka iz tega: lak se lušči, se sveti; pren., ekspr. to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti ♦ kem. asfaltni ali bitumenski lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin; nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu; oljni lak; teh. film laka 2. usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti: lak za čevlje; torbica iz črnega, rdečega laka / goveji, telečji lak ♪
  20.      lakáj  -a m (ȃ) 1. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju uniformiran služabnik za osebno strežbo: pozvoniti lakaju / pri večerji je stregel livriran lakaj 2. knjiž., slabš. kdor je pretirano vdan nadrejenim: ne maram ga, ker je lakaj / biti lakaj stranke ♪
  21.      láket  -kta m (ȃ) 1. del roke med zapestjem in komolcem: dotaknil se je njenega lakta; z laktom si obrisati znojno čelo; kratki in debeli lakti // zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec: zavihati si rokave čez lakte 2. nekdaj dolžinska mera za platno, približno 275 cm: dva lakta platna // dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm; vatel ♪
  22.      láket  -ktí ž (ȃ) del roke med zapestjem in komolcem: položila je roko na njegovo laket; z laktjo si zakriti oči; zagorele lakti ♪
  23.      láketbráda  in láket bráda -e ž (ȃ-á) star. zelo dolga brada: pravljica o možu z laketbrado / Pedenj-človek; laket-brada z okna mu po steni pada (O. Župančič) ♪
  24.      lakíranje  -a s (ȋ) glagolnik od lakirati: avtomatično, ročno lakiranje; lakiranje podov, usnja; kabine za lakiranje / lakiranje stvarnosti ♪
  25.      lakírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket; lakirati s čopičem, s pištolo; lakirati si nohte / lakirati si lase; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakira lakíran -a -o: lakiran pod; lakirano pohištvo; rdeče lakirani nohti; pozor, sveže lakirano ♪

   59.039 59.064 59.089 59.114 59.139 59.164 59.189 59.214 59.239 59.264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA