Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (58.539-58.563)



  1.      krónov  -a -o prid. (ọ̑) fiz., kem., v zvezi kronovo steklo kronsko steklo
  2.      kronovína  -e ž (í) v nekaterih državah, nekdaj v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna kronovina / avstrijske kronovine
  3.      kròp  krôpa tudi krópa m ( ó, ọ́) 1. vrela voda: kuhati v kropu; tak je, kot bi ga s kropom polil zelo rdeč / popariti krmo s kropom 2. ekspr. juha, navadno zelo slaba: jedel je samo krop in suh kruh ● ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela
  4.      krópa  -e ž (ọ́) geogr. močen kraški izvir, pri katerem prihaja voda na površje, kot bi vrela
  5.      kropílček  -čka [č tudi lč] m () etn. posodica za blagoslovljeno vodo, navadno na steni v kmečki hiši: v veži je visel kropilček; dotaknila se je kropilčka in se pokrižala
  6.      kropílec  -lca [c tudi lc] m () v krščanskem okolju kdor kropi: kropilci so molče stali ob mrtvaškem odru
  7.      kropílen  -lna -o prid. () rel., v zvezi kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu: stopiti h kropilnemu kamnu
  8.      kropílnica  -e [tudi n] ž () rel. posoda za blagoslovljeno vodo: v rokah je držal kropilnico s kropilom // kropilni kamen: ustavil se je ob kropilnici ◊ bot. rastlina z modrikasto zelenimi listi in navadno belimi cveti, Calepina
  9.      kropílnik  -a [tudi n] m () rel. kropilni kamen: pomočiti prste v kropilnik // kropilnica
  10.      kropílo  -a s (í) rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo: kovinsko kropilo; posoda s kropilom
  11.      kropíti  -ím nedov. ( í) 1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob // tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev 2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči ◊ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo
  12.      kropljênje  -a s (é) glagolnik od kropiti: kropljenje mrliča / kropljenje z blagoslovljeno vodo
  13.      kropnjáča  -e ž (á) nar. vzhodno velika železna ali lončena posoda, navadno za krop
  14.      króta  -e ž (ọ́) 1. pog., ekspr. krastača: na cesto je skočila krota; velika rjava krota 2. nizko človek, navadno manjši, drobnejši: s to kroto ne želim imeti opravka / kot psovka ti zoprna krota // ekspr. otrok: ti krota mala
  15.      krôtek  in kroták krôtka -o tudiprid., krotkéjši (ó ó) 1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah 2. raba peša miren, poslušen, ponižen: krotek in ponižen človek; dobil je krotko ženo; krotek kot jagnje / ekspr. v trenutku je bila krotka // ki izraža, kaže mirnost, poslušnost, ponižnost: njen pogled je bil krotek / krotke oči / krotek značaj 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: nalivu je sledil krotek dež; krotka sapa ◊ čeb. krotke čebele čebele, ki ne pikajo rade krôtko in krotkó prisl.: gleda krotko in vdano; krotko prenašati trpljenje
  16.      krotênje  -a s (é) glagolnik od krotiti: krotenje podivjane živali / krotenje upornikov / krotenje jeze, strahu
  17.      krótica  -e ž (ọ́) manjšalnica od krota: na stezo je skočila krotica / ti krotica mala
  18.      krotíca  -e ž (í) star. vozel, zanka: narediti krotico; krotica na niti // med. vozlu podobna razširina žile: krotica ji je počila / krotica na zadnjiku krčna žila
  19.      krotíčiti  -im nedov.) redko krotovičiti: trpljenje ga krotiči / nit se mu trga in krotiči
  20.      krotílec  -lca [lc in c] m () kdor kroti navadno (divje) živali: krotilec kač, levov / krotilec konj / slabš. bil je krotilec, ne pa vzgojitelj
  21.      krotílka  -e [lk in k] ž () ženska oblika od krotilec: krotilka levov in tigrov
  22.      krotílnica  -e ž () prostor, kjer se krotijo navadno (divje) živali: krotilnica zveri
  23.      krotítelj  -a m () krotilec: krotitelj kač / krotitelj konj, psov
  24.      krotíti  -ím nedov. ( í) delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti // nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike // nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh ● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo krotèč -éča -e: kroteč jezo je delal dalje
  25.      króton  -a m (ọ̑) vrtn. lončna rastlina z različno pisanimi listi, Codiaeum: presaditi kroton

   58.414 58.439 58.464 58.489 58.514 58.539 58.564 58.589 58.614 58.639  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA