Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (57.339-57.363) 
- konjáč -a m (á) kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel: konjač je konja že zakopal / kravo so morali poslati konjaču ♪
- kónjaček -čka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od kónjak: popil je dve kavi in konjaček ♪
- konjačíja -e ž (ȋ) prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče: ograditi konjačijo // poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali: počistiti konjačijo ♪
- kónjak -a m (ọ̑) francoska naravna žgana pijača iz vina: piti konjak / kozarček konjaka ♪
- konják -a m (á) star. konjski hlev: konja je spravil v konjak; v konjaku je šest žrebcev ♪
- konjár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem konj: konjar je krtačil konja // star. konjski prekupčevalec: prišli so izvedeni konjarji, ki so poznali vse konje tostran Save ♪
- konjárna -e ž (ȃ) star. konjski hlev: hlapec je odvedel konja iz konjarne; dvorišče s konjarno in vozarno ♪
- konjedêrec in konjedérec -rca m (ȇ; ẹ̑) 1. slabš. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: konjederec je odpeljal konja, da ga zakoplje; konjederci in mesarji; z njim so ravnali kakor konjederci 2. nizko padar, mazač: noben konjederec mu ni mogel več pomagati ♪
- konjedêrka in konjedérka -e ž (ȇ; ẹ̑) ženska oblika od konjederec: oba sta prišla: konjederec in konjederka / v tej bolezni mu ni mogla pomagati nobena konjederka ♪
- konjedêrnica in konjedérnica -e ž (ȇ; ẹ̑) slabš. poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali; konjačija: odpeljati bolnega konja v konjedernico ♪
- konjektúra -e ž (ȗ) knjiž., redko ugibanje, domneva: to trdi na osnovi konjekture ♦ lit. dopolnitev, izpolnitev manjkajočega ali pokvarjenega dela besedila po domnevi, sklepanju ♪
- konjeníca -e ž (í) v nekaterih državah konji in konjeniki v vojski za preboj in hiter prodor v sovražnikovo zaledje: konjenica je napadla // rod kopenske vojske s konji in konjeniki: služil je pri konjenici / lahka, težka konjenica ♪
- konjeník -a m (í) v nekaterih državah vojak konjeniške enote: služil je kot konjenik; četa konjenikov ♪
- konjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo konj: razvoj konjereje in govedoreje ♪
- konjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja konje: bil je znan kot najboljši konjerejec ♪
- konjétina in konjetína -e ž (ẹ̑; í) redko konjsko meso: pečena konjetina; zrezki iz konjetine ♪
- kônjev -a -o (ó) svojilni pridevnik od konj: konjev hrbet ♪
- konjevódec -dca m (ọ̑) kdor vodi in oskrbuje konja: dela kot konjevodec / pri vojakih je bil konjevodec ♪
- konjíca in kónjica -e ž (í; ọ̄) star. konjenica: imel je izurjeno konjico ♪
- konjìč -íča m (ȉ í) nav. ekspr. manjšalnica od konj: osedlati konjiča; bel konjič / gugalni konjič ♪
- konjíček -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od konj: osedlati, vpreči konjička; gledala je za dirkajočim konjičkom / gugalni konjiček ∙ ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom 2. najljubše delo v prostem času: zbiranje starin je njegov konjiček / skoraj vsak človek ima svojega konjička ◊ zool. morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus ♪
- konjíčkar -ja m (ȋ) ekspr. kdor v prostem času opravlja svoje najljubše delo: svoje konjičke so v besedi in sliki predstavili konjičkarji sami ♪
- konjík in kónjik -a m (í; ọ̄) star. 1. konjenik: v vas so prihrumeli konjiki / bil je potrjen h konjikom 2. jezdec, jahač: konjik je večkrat prijezdil tod mimo ♪
- konjína -e ž (í) redko 1. konjska koža: predelava konjine 2. konjsko meso: pečena konjina ♪
- konjugácija -e ž (á) lingv. menjanje končnic pri glagolu; spregatev: konjugacija (glagola) v ednini ♪
57.214 57.239 57.264 57.289 57.314 57.339 57.364 57.389 57.414 57.439 
