Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (5.714-5.738)



  1.      sprijáznjenost  -i ž (ā) dejstvo, da je kdo sprijaznjen: sprijaznjenost z usodo, življenjem
  2.      sprijaznjeváti se  -újem se nedov.) prenehavati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti: ljudje so se začeli sprijaznjevati z novimi ukrepi / sprijaznjevati se z novo oblastjo
  3.      sprijèm  -éma m ( ẹ́) glagolnik od sprijeti se: sprijem listov v knjigi; sprijem posameznih plasti barve / njegovo življenje je bilo polno sprijemov z najrazličnejšimi ljudmi
  4.      sprijémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od sprijemati se: sprijemanje testa, zemlje / sprijemanje krvi
  5.      sprijémati se  -am se tudi -ljem se nedov. (ẹ̑) 1. zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje se sprijemajo; prsti se mu sprijemajo, ker je zlagal smolnate deske // ob medsebojnem dotiku ostajati skupaj: listi so se začeli sprijemati / sneg se sprijema; ilovnata zemlja se sprijema / na vlažnem se cement sprijema v kepe; sladkor se pri segrevanju sprijema v grudice; pren., knjiž. posamezni drobci predstave se počasi sprijemajo v celoto 2. star. spopadati se, spoprijemati se: sprijemati se z orožniki / fantje so se večkrat sprijemali ● redko snežinke se sprijemajo na obleko prijemajo; ekspr. zdaj ni čas, da bi se sprijemali z besedami prepirali sprijemajóč se -a -e: sprijemajoči se lasje; sprijemajoča se prst
  6.      sprijémek  -mka m (ẹ̑) redko sprimek: sprijemek las / na čelu je otipal krvav sprijemek
  7.      sprijémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sprijem ali sprijemanje: sprijemna moč, sila / ilovica je sprijemna sprijemljiva
  8.      sprijémkast  -a -o prid. (ẹ̑) redko sprijemljiv, lepljiv: sprijemkast pljunek / hoditi po sprijemkasti ilovici
  9.      sprijemljív  -a -o prid. ( í) ki se (rad) sprime, sprijema: sprijemljive smolnate deske / sneg je bil moker in sprijemljiv; sprijemljiva ilovica / pajčevina je sprijemljiva lepljiva
  10.      sprijemljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost sprijemljivega: sprijemljivost snega / sprijemljivost testa
  11.      sprijémnost  -i ž (ẹ̑) sposobnost za sprijemanje: zmanjšati sprijemnost
  12.      sprijéti  sprímem dov., sprijél; nam. sprijét in sprijèt (ẹ́ í) zastar. sprejeti: sprijeti goste / Bog vas sprimi, ga je pozdravil
  13.      sprijéti se  sprímem se dov., sprijél se; nam. sprijét se in sprijèt se (ẹ́ í) 1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: mokri, potni lasje se sprimejo; smolnati prsti so se mu sprijeli // ob medsebojnem dotiku ostati skupaj: listi v knjigi so se sprijeli; čez čas se posamezni deli med seboj sprimejo; cementna masa se mora dobro sprijeti s podlago / moker sneg se hitro sprime; ilovnata zemlja se sprime / moka se sprime v kroglice; sprijeti se v grude, kepe 2. knjiž. prijeti drug drugega (za roke): fantje in dekleta se sprimejo in zaplešejo / sprijeti se v kolo; sprijeti se za roke 3. star. spopasti se, spoprijeti se: četa se je sprijela s sovražnikom / domači fantje so se sprijeli s prišleki / psi so se sprijeli za kost sprijéti povzročiti, da kaj ob medsebojnem dotiku ostane skupaj: lepilo sprime kamnino in steklo; redko sprijeti posamezne dele s klejem zlepitimed. serum sprime eritrocite sprijét -a -o: sprijeti lasje; moker, sprijet sneg; od krvi sprijeta dlaka; v grudice sprijeta moka; kosi peciva so med seboj sprijeti
  14.      sprijétost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost sprijetega: sprijetost las ♦ petr. trdna sprijetost konglomerata
  15.      sprímek  -mka m () 1. kar je sprijeto: sprimek dlake, las / na glavi je otipal krvav sprimek ♦ med. sprimek celic 2. petr. kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj; breča: peščenjaki in sprimki; pren., knjiž. nova država je bila sprimek manjših držav in državic
  16.      sprimitivizírati  -am dov. () knjiž. narediti kaj primitivno: sprimitivizirati medsebojne odnose
  17.      sprímkast  -a -o prid. () redko sprijemljiv, lepljiv: sprimkasto blato
  18.      spríng  -a m () navt. močna vrv za privezovanje ladij pri pristajanju
  19.      sprínt  tudi šprínt -a m () 1. šport. tek na kratke proge: rekorder v sprintu 2. žarg. zelo hiter tek, plavanje, kolesarjenje: tekmovalec je začel s silovitim sprintom
  20.      spríntati  -am tudi špríntati -am nedov. in dov. () žarg. zelo hitro teči, plavati, kolesariti: sto metrov pred ciljem je začel sprintati / kam pa sprintaš tečeš, greš
  21.      sprínter  tudi šprínter -ja m () šport. športnik, ki tekmuje v teku na kratke proge: uspehi naših sprinterjev
  22.      sprínterica  tudi šprínterica -e ž () nav. mn., šport. obuvalo z jeklenimi konicami na podplatih, zlasti za tek: obuti sprinterice
  23.      sprínterka  tudi šprínterka -e ž () ženska oblika od sprinter: tekmovalka je obdržala prvo mesto med sprinterkami
  24.      sprínterski  tudi šprínterski -a -o prid. () nanašajoč se na sprinterje ali sprint: sprinterski trening; sprintersko tekmovanje / sprinterska proga
  25.      sprivatizírati  -am dov. () nav. ekspr. družbeno, kolektivno spremeniti v privatno: sprivatizirati šport sprivatizírati se omejiti se na zasebno življenje: predstavniki gibanja so se sprivatizirali

   5.589 5.614 5.639 5.664 5.689 5.714 5.739 5.764 5.789 5.814  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA