Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (56.639-56.663) 
- knjigobŕbec -bca m (ȓ) slabš. kdor (rad) veliko bere, išče v knjigah: bil je strasten knjigobrbec ♪
- knjigoljúb -a m (ȗ) knjiž. ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih; bibliofil: bil je vnet knjigoljub ♪
- knjigoljúbec -bca m (ȗ) zastar. ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih; bibliofil ♪
- knjigotŕžec -žca m (ȓ) kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki ♪
- knjigotŕžen -žna -o prid. (ȓ) knjigotrški: knjigotržne razmere ♪
- knjigotŕžnica -e ž (ȓ) zastar. knjigarna: odprli so novo knjigotržnico ♪
- knjigovéz -a m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z vezavo knjig: dober, izkušen knjigovez ♪
- knjigovézka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od knjigovez ♪
- knjigovéznica -e ž (ẹ̑) delavnica, obrat za vezavo knjig: sodobno opremljena knjigoveznica ♪
- knjigovódja -e tudi -a m (ọ̑) uslužbenec, ki opravlja knjigovodske posle: knjigovodja v velikem podjetju / razpisati delovno mesto knjigovodje / materialni knjigovodja ♪
- knjigovódkinja -e ž (ọ̑) uslužbenka, ki opravlja knjigovodske posle: zdaj je knjigovodkinja v velikem podjetju ♪
- knjigožêr in knjigožér -a m (ȇ; ẹ̑) slabš. kdor veliko, hitro bere: postal je pravi knjigožer ♪
- knjížen -žna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki ∙ ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira // redko književen, literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec 2. lingv. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik; knjižna izreka 3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj ◊ ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev knjížno prisl.: ta izraz zveni nekoliko knjižno ♪
- knjíženje -a s (ȋ) glagolnik od knjižiti: kartica za knjiženje izdanega blaga ♪
- knjižéven -vna -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na književnost: seznanjati se z različnimi književnimi zvrstmi / izdajati književni list; ta roman je pisateljevo najpomembnejše književno delo / književna umetnost / književni teoretik; književna kritika 2. redko knjižen: književni sejem ♪
- knjižévnica -e ž (ẹ̑) ženska, ki piše literarna dela umetniške vrednosti: nadarjena, priznana književnica ♪
- knjižévnik -a m (ẹ̑) kdor piše literarna dela umetniške vrednosti: pomemben, ugleden književnik; brati eseje in kritike znanega književnika; književniki in publicisti / svobodni književnik ki se poklicno ukvarja s pisanjem takih del; društvo književnikov ♪
- knjížica -e ž (í) manjšalnica od knjiga: brati knjižico; listati po knjižici; drobna knjižica praktičnih nasvetov / vpisati v knjižico / čekovna knjižica sešitek čekovnih golic; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; hranilna knjižica v katero se vpisujejo varčevalčeve vloge, dvigi in obresti; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju ♦ šol. dijaška knjižica nekdaj knjižica za vpis dijakovega uspeha in vedenja ♪
- knjížiti -im nedov. (í ȋ) fin. zapisovati poslovne dogodke v konte: knjižiti izdajo blaga, naročila / knjižiti v dobro vpisovati odobritev na desno stran, v desno kolono (knjigovodskih) kontov // dov. in nedov. vknjižiti: dobiček so knjižili na poseben bančni račun knjížen -a -o: pošiljka je že knjižena ♪
- knjížnica -e ž (ȋ) 1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjige: knjižnica ima nekaj zelo dragocenih rokopisov; knjižnica vpisuje nove člane; izposoditi si knjigo v knjižnici / ljudska, pionirska, študijska, znanstvena knjižnica / Narodna in univerzitetna knjižnica // sistematično urejena zbirka knjig: dopolnjevati knjižnico z novimi knjigami; ima bogato knjižnico; zasebna knjižnica // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: študira v knjižnici; čaka ga pred knjižnico 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: ima vse knjige knjižnice Sinjega galeba; urednik Zabavne knjižnice ♪
- knjížničar -ja m (ȋ) strokovni uslužbenec v knjižnici: knjižnica bi potrebovala vsaj še enega knjižničarja ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec s srednjo izobrazbo // kdor dela v knjižnici: knjižničar mi je prinesel knjigo ♪
- knjížničarka -e ž (ȋ) strokovna uslužbenka v knjižnici: knjižničarka študijske knjižnice // ženska, ki dela v knjižnici: profesorica je bila hkrati tudi knjižničarka šolske knjižnice ♪
- knjížničen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na knjižnico: knjižnični inventar; dopolnjevati knjižnično gradivo / razširiti knjižnično mrežo ♪
- knjížnojezikóven -vna -o prid. (ȋ-ọ̄) lingv. nanašajoč se na knjižni jezik: knjižnojezikovne norme / knjižnojezikovna samostojnost ♪
- knjižúra -e ž (ȗ) slabš. knjiga, zlasti brez literarne vrednosti: knjižure te vrste naredijo več škode kot koristi ♪
56.514 56.539 56.564 56.589 56.614 56.639 56.664 56.689 56.714 56.739