Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (56.539-56.563)


  1.      klófati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. iztepati, iztresati: na dvorišču klofa / klofati odejo, preprogo ♪
  2.      kloféta  tudi klofêta -e ž (ẹ̑; ȇ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: ima raztrgano obleko in klofeto na glavi; preluknjana klofeta // klobuk sploh: dajte z glave svojo klofeto, gospod ♪
  3.      klôfniti  -em dov. (ó ȏ) dati (komu) klofuto: pošteno ga je klofnil; klofniti po obrazu ♪
  4.      klofúta  -e ž (ú) udarec, navadno s plosko roko: dati, dobiti krepko klofuto / pog. primazal, pripeljal ji je dve klofuti okrog ušes // ekspr. kar povzroči komu razočaranje, neprijetnosti, navadno po krivici: za njegovo delo mu daje le klofute; gre za moralno klofuto / to je bila prava klofuta njegovemu prizadevanju ♪
  5.      klofutánje  -a s (ȃ) glagolnik od klofutati: spet to prerekanje in klofutanje ♪
  6.      klofutáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati (komu) klofute: klofutal ga je po glavi; besno so se klofutali ♪
  7.      klofútniti  -em dov. (ú ȗ) klofniti: z vso močjo ga je klofutnila po obrazu ♪
  8.      klójec  -jca m (ọ̑) nar. vzhodno posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka; krhelj: dala je vsakemu pest klojcev ♪
  9.      klòk  medm. (ȍ) 1. posnema glas koklje, divjega petelina: klok, klok, vabi koklja 2. posnema glas tekočine pri prelivanju skozi ozko odprtino: iz posode je teklo v grlo: klok, klok, klok ♪
  10.      klókanje  -a s (ọ̑) glagolnik od klokati: koklja je vabila piščeta z živahnim klokanjem / slišati je bilo le klokanje vina ♪
  11.      klókati  -am tudi klóčem nedov. (ọ̑) 1. oglašati se z glasom klok: koklja je glasno klokala in vabila piščance // navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoš nič ne nese, spet kloka 2. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: voda se je ob skalah penila in klokala / nagnil je kozarec in pil, da je pijača glasno klokala / brezoseb. pod nogami mu je klokalo // ekspr. slišno, hlastno piti: glej ga, kako kloka / ne klokaj, da se ti ne zaleti 3. ekspr. dajati pretrgane, zamolkle glasove: od smeha se je kar tresel in klokal klokáje: klokaje piti klokajóč -a -e: klokajoč smeh ♪
  12.      klokòt  -ôta m (ȍ ó) klokotanje: od daleč se je zaslišal klokot ♪
  13.      klokotánje  -a s (ȃ) glagolnik od klokotati: zamolklo klokotanje odtekajoče se vode / klokotanje strojnic / slišalo se je le klokotanje vina po grlu ♪
  14.      klokotáti  -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: med bregovi je klokotal potok; v zamašenih žlebovih klokota voda / deževnica je klokotala v odtočne jarke klokotaje tekla; vino mu je klokotalo po grlu / brezoseb. v čevljih mi klokota // dajati tem podobne glasove: v daljavi so klokotale strojnice klokotáje: klokotaje teči klokotajóč -a -e: smejati se s klokotajočim smehom; klokotajoč studenec ♪
  15.      klòn 1 klôna m (ȍ ó) šport. gib trupa naprej, nazaj, vstran: preizkušnja klonov / vaditi klone trupa / biti v klonu ♪
  16.      klòn 2 klôna m (ȍ ó) agr. vegetativno razmnoženo potomstvo ene same matične rastline ♪
  17.      kloníca  -e ž (í) 1. star. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: potegniti voz iz klonice; v klonici je stala kočija // pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil; remiza: zadnji tramvaj je odhajal v klonico / lokomotivna klonica 2. knjiž. zavetje, zaklon, navadno v naravi: pred dežjem so se zatekli v klonico / v klonici je bilo nekaj konj ♪
  18.      klóničen  -čna -o prid. (ọ́) med., navadno v zvezi klonični krč kratkotrajni krč, ki mu sledi ohlapitev ♪
  19.      kloníti  klónem dov. (ȋ ọ́) 1. knjiž. vdati se, odnehati: kljub junaškemu odporu so morali kloniti; kloniti pred močnejšim sovražnikom / moralno ne bo klonil / pod težo dokazov je klonil ni več vztrajal pri prejšnji trditvi, ni več tajil krivde 2. dov. in nedov., zastar. upogniti se, skloniti se: glava ji je počasi klonila na prsi klonèč -éča -e: kloneče travne bilke ♪
  20.      kloníti  klónim nedov. (ȋ ọ́) knjiž. upogibati, sklanjati: sneg kloni veje; glava se mu kloni na prsi ♪
  21.      klónkati  -am nedov. (ọ̑) nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine v nepolni posodi: v čutari mu je klonkalo vino / brezoseb. iz soda je pretakal petrolej, da je glasno klonkalo klokotalo ♪
  22.      klòp  klôpa m (ȍ ó) majhen zajedavec na koži človeka in nekaterih živali, s trdim, nazobčanim sesalom: izdreti klopa; fant se me drži ko klop ♦ zool. golobji klop ♪
  23.      klóp  -í ž, daj., mest. ed. klópi (ọ̑) podolgovata lesena, kamnita priprava z nogami, podstavki za sedenje (več oseb): pred hišo je stala klop; leči na klop; sekiro je vrgel pod klop; sedeti na klopi; kamnita, lesena klop; klop ob steni, pri peči / posedli so po klopeh / kotna klop iz dveh krakov; vrtna klop; klop za obtožence // priprava v (šolskem) razredu iz sedeža in mize: sedi v prvi, zadnji klopi / knjige so spravili pod klop na polico klopi / oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci // taka priprava s klečalnikom: ko je stopil v cerkev, so bile klopi že zasedene / sedi v stranski klopi ● pog. kar hitro ga je položil na klop premagal; ekspr. nismo kar za pod klop nismo še tako slabi, brez moči; žarg., šol. poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja; pog. drgniti, guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. postavili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati ◊ šport. kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška; (telovadna) klop nizka klop za telesne vaje, zlasti v sedenju, ležanju ♪
  24.      klòp  medm. (ȍ) posnema peket ali odsekan glas pri hoji: klop, klop, peketa konj; klop, klop, klop, ropota s coklicami // posnema odsekan glas pri udarcu, trkanju: potrka na vrata: klop, klop, klop ♪
  25.      klôpati  -am nedov. (ō ȏ) redko klopotati: cokle so klopale po tlaku ♪

   56.414 56.439 56.464 56.489 56.514 56.539 56.564 56.589 56.614 56.639  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA