Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (56.039-56.063)



  1.      kdórkóli  tudi kdòrkóli kógarkóli in kdór kóli tudi kdòr kóli kógar kóli zaim. (ọ̑-ọ̑; -ọ̑ ọ̑-ọ̑) izraža poljubno osebo: to pismo lahko bere kdorkoli / ekspr. od kogarkoli si pa res ne dam ukazovati / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: kdorkoli bo pisal o tem, ne bo mogel mimo tega dogodka; kdorkoli to trdi, laže
  2.      kdóvé  in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove odkod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam
  3.      kébček  -čka m (ẹ̄) zool. s puhom porasel ptičji mladič; mahovec: fazanji kebček
  4.      kebèl  -blà tudi kèbel -bla [kǝbǝ] m (ǝ̏ ; ǝ̀) nar. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; škaf: kebel vode; ženske s kebli na glavi
  5.      kéber  -bra m (ẹ́) pog. majski hrošč: letos je veliko kebrov ● star. pili so, dokler je bilo kaj kebrov denarja
  6.      keblíca  -e [kǝb] ž (í) nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido
  7.      keblìč  -íča [kǝb] m ( í) manjšalnica od kebel: prodajal je lesene žlice, kuhalnice in kebliče
  8.      keblíček  -čka [kǝb] m () manjšalnica od kebel: kebliček vode
  9.      kébrček  -čka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od keber: na drevju je polno kebrčkov 2. ekspr. ljubka, mikavna ženska: njegovo dekle je pa res kebrček
  10.      kèc  -à in -a in kèc kêca in kéc kéca [prva oblika kǝc] m (ǝ̏ , ǝ̀; é; ẹ̑) 1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as: dobiti kec 2. nar. košček, grižljaj: daj mi kec kruha
  11.      kečíga  -e ž (í) zool. sladkovodna riba s hrustančastim ogrodjem, Acipenser ruthenus: loviti kečige; kaviar iz iker kečige
  12.      kêčka  in kéčka -e ž (; ẹ̑) nar. vzhodno kita (las): zgrabil jo je za kečko
  13.      kéčup  -a m (ẹ̑) gastr. pikantna zelenjavna omaka: juhi je dodala kečup / paradižnikov kečup v steklenicah; neskl. pril.: kečup omaka
  14.      kedív  -a m () zgod., od 1867 do 1914 naslov za egiptovskega vladarja
  15.      kefír  -ja m () gastr. kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij in kvasnic: sirotka, jogurt in kefir
  16.      kêgelj  tudi kégelj -glja m (é; ẹ́) kiju podoben predmet, uporabljan pri kegljanju: postavljati keglje / žarg. premagali so jih za štirinajst kegljev
  17.      kêgeljen  tudi kégeljen -jna -o [gǝl] prid. (; ẹ̑) šport., v zvezi kegeljni križ kvadratast predmet z železnimi podstavki za keglje
  18.      kegljáčica  -e ž (á) igralka pri kegljanju: nastop kegljačic
  19.      kegljánje  -a s () (športna) igra, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: gojiti kegljanje / mednarodni turnir, prvenstvo v kegljanju / kegljanje na ledu
  20.      kegljáti  -ám nedov.) igrati (športno) igro, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: kvarta in keglja
  21.      kegljávec  -vca m () redko kegljač: bil je izvrsten kegljavec
  22.      kéha  -e ž (ẹ̑) nižje pog. zapor, ječa: pobegniti iz kehe; je že dve leti v kehi / dobil je štiri tedne kehe
  23.      kehljáti  -ám nedov.) oglašati se z grgravim glasom: svinje kehljajo kehljáti se ekspr., redko smejati se, hahljati se: kehljal se je na ves glas
  24.      kéj 1 -a m (ẹ̑) knjiž. urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, keje in mostove
  25.      kèk  medm. () posnema glas koklje, lisice, ponirka: ponirki se enolično oglašajo: kek, kek

   55.914 55.939 55.964 55.989 56.014 56.039 56.064 56.089 56.114 56.139  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA