Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (56.039-56.063) 
- kdórkóli tudi kdòrkóli kógarkóli in kdór kóli tudi kdòr kóli kógar kóli zaim. (ọ̑-ọ̑; ȍ-ọ̑ ọ̑-ọ̑) izraža poljubno osebo: to pismo lahko bere kdorkoli / ekspr. od kogarkoli si pa res ne dam ukazovati / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: kdorkoli bo pisal o tem, ne bo mogel mimo tega dogodka; kdorkoli to trdi, laže ♪
- kdóvé in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove odkod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam ♪
- kébček -čka m (ẹ̄) zool. s puhom porasel ptičji mladič; mahovec: fazanji kebček ♪
- kebèl -blà tudi kèbel -bla [kǝbǝu̯] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) nar. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; škaf: kebel vode; ženske s kebli na glavi ♪
- kéber -bra m (ẹ́) pog. majski hrošč: letos je veliko kebrov ● star. pili so, dokler je bilo kaj kebrov denarja ♪
- keblíca -e [kǝb] ž (í) nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido ♪
- keblìč -íča [kǝb] m (ȉ í) manjšalnica od kebel: prodajal je lesene žlice, kuhalnice in kebliče ♪
- keblíček -čka [kǝb] m (ȋ) manjšalnica od kebel: kebliček vode ♪
- kébrček -čka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od keber: na drevju je polno kebrčkov 2. ekspr. ljubka, mikavna ženska: njegovo dekle je pa res kebrček ♪
- kèc -à in -a in kèc kêca in kéc kéca [prva oblika kǝc] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀; ȅ é; ẹ̑) 1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as: dobiti kec 2. nar. košček, grižljaj: daj mi kec kruha ♪
- kečíga -e ž (í) zool. sladkovodna riba s hrustančastim ogrodjem, Acipenser ruthenus: loviti kečige; kaviar iz iker kečige ♪
- kêčka in kéčka -e ž (ȇ; ẹ̑) nar. vzhodno kita (las): zgrabil jo je za kečko ♪
- kéčup -a m (ẹ̑) gastr. pikantna zelenjavna omaka: juhi je dodala kečup / paradižnikov kečup v steklenicah; neskl. pril.: kečup omaka ♪
- kedív -a m (ȋ) zgod., od 1867 do 1914 naslov za egiptovskega vladarja ♪
- kefír -ja m (ȋ) gastr. kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij in kvasnic: sirotka, jogurt in kefir ♪
- kêgelj tudi kégelj -glja m (é; ẹ́) kiju podoben predmet, uporabljan pri kegljanju: postavljati keglje / žarg. premagali so jih za štirinajst kegljev ♪
- kêgeljen tudi kégeljen -jna -o [gǝl] prid. (ȇ; ẹ̑) šport., v zvezi kegeljni križ kvadratast predmet z železnimi podstavki za keglje ♪
- kegljáčica -e ž (á) igralka pri kegljanju: nastop kegljačic ♪
- kegljánje -a s (ȃ) (športna) igra, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: gojiti kegljanje / mednarodni turnir, prvenstvo v kegljanju / kegljanje na ledu ♪
- kegljáti -ám nedov. (á ȃ) igrati (športno) igro, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: kvarta in keglja ♪
- kegljávec -vca m (ȃ) redko kegljač: bil je izvrsten kegljavec ♪
- kéha -e ž (ẹ̑) nižje pog. zapor, ječa: pobegniti iz kehe; je že dve leti v kehi / dobil je štiri tedne kehe ♪
- kehljáti -ám nedov. (á ȃ) oglašati se z grgravim glasom: svinje kehljajo kehljáti se ekspr., redko smejati se, hahljati se: kehljal se je na ves glas ♪
- kéj 1 -a m (ẹ̑) knjiž. urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, keje in mostove ♪
- kèk medm. (ȅ) posnema glas koklje, lisice, ponirka: ponirki se enolično oglašajo: kek, kek ♪
55.914 55.939 55.964 55.989 56.014 56.039 56.064 56.089 56.114 56.139