Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (55.814-55.838) 
- karikatúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na karikaturo: karikaturna senca igralčeve glave / začrtati karikaturne obrise značajev / karikaturno pretiravanje karikatúrno prisl.: karikaturno realistična satira ♪
- karikíranje -a s (ȋ) glagolnik od karikirati: bistvo satire je karikiranje; karikiranje učenjakarstva ♪
- karikírati -am nedov. in dov. (ȋ) nav. ekspr. smešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: karikira čustvenost njegovih pesmi / zlobno koga karikirati karikíran -a -o: karikiran lik učitelja; karikiran oris vzdušja ♪
- karióka -e ž (ọ̑) ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: plesati karioko; samba in karioka // skladba za ta ples: rad je poslušal karioke ♪
- kariokinéza -e ž (ẹ̑) biol. delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome; mitoza ♪
- kariózen -zna -o (ọ̑) pridevnik od karies: zdraviti kariozne zobe; kariozna kost ♪
- karíran -a -o prid. (ȋ) ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: kariran jopič; karirana obleka / karirano blago / karirani zvezek zvezek, ki ima pravokotno se križajoče črte / karirani vzorec ♪
- karitatíven -vna -o prid. (ȋ) v krščanskem okolju dobrodelen: karitativne ustanove / prireditev v karitativne namene ♪
- karízma tudi harízma -e ž (ȋ) rel. nadnaravna sposobnost, dana posamezniku zlasti v korist drugih: imeti, prejeti karizmo / karizma zdravljenja ♪
- karizmátičen tudi harizmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na karizmo: karizmatična oseba / karizmatični dar ♪
- karjóla -e ž (ọ̑) nižje pog. samokolnica: voziti s karjolo ♪
- kàrkóli čésarkóli in kàr kóli čésar kóli zaim. (ȁ-ọ̑ ẹ̑-ọ̑) izraža poljubno stvar, pojav: naj se zgodi karkoli, na vse sem pripravljen; nekaj človek mora imeti, karkoli; kadi pipo in razmišlja o čemerkoli / ekspr. fevdalni gospod nikoli ni mogel priznati, da ima karkoli skupnega s kmetom / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: nič se mu ni posrečilo, česarkoli se je lotil; karkoli sem rekel, vse je res; ekspr. oglasi se, kdorkoli in karkoli si ♪
- kárma -e ž (ȃ) v indijskih religijah dobra in slaba dejanja človeka, ki vplivajo na njegovo usodo ob ponovnem utelešenju ♪
- karmenáteljc -a [tǝl] m (ȃ) pog. kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti karmenateljce / svinjski, telečji karmenateljc / naročil je telečji karmenateljc in solato ♪
- karmezín -a m (ȋ) zastar. modrikasto rdeča barva: izrazit karmezin ♪
- karmín -a m (ȋ) 1. kem. rdeče barvilo iz košeniljke: uporabljati karmin za barvanje živil 2. knjiž. modrikasto rdeča barva: karmin njenih lic ♪
- karmína in kármina -e ž (ȋ; ȃ) nav. mn., nar. pogrebščina: pripraviti karmine ♪
- karneól -a m (ọ̑) poldrag kamen mesno rdeče barve: prstan s karneolom ♪
- kárner -ja m (á) knjiž. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica: kapelica je bila nekdaj karner bližnje cerkve ♪
- karnét -a m (ẹ̑) avt. dokument za začasni uvoz vozila v tujo državo ♪
- karnevál -a m (ȃ) praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval; organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod // knjiž. pustovanje, pust: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval ♪
- káro -a m (ȃ) 1. večbarven vzorec, navadno na tkanini, v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: med vzorci prevladujejo črte, nekaj je tudi kara; majhen, velik karo ♦ tekst. škotski karo // ekspr. karirasto blago: krilo iz kara 2. igralna karta z enim ali več znaki v obliki romba: zamenjati srce za karo; neskl. pril.: karo kralj; karo vzorec ♪
- karotín -a m (ȋ) bot. rdeče ali oranžno barvilo, ki je zlasti v cvetih in plodovih nekaterih rastlin ♪
- károv -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na karo 2: karov as; karova desetka ♪
- kàrp kárpa m (ȁ á) zastar. krap: ujeti karpa ♪
55.689 55.714 55.739 55.764 55.789 55.814 55.839 55.864 55.889 55.914 
