Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (55.464-55.488) 
- kalóta -e ž (ọ̑) 1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole 2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom ◊ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod ♪
- kálovnica -e ž (á) redko klano poleno, navadno dolgo; cepanica: skladovnica kalovnic ♪
- kálpak in kalpák -a m (ȃ; ā) 1. v tatarskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: kalpak iz ovčje kože 2. v nekaterih deželah, nekdaj okrašena kučma pri narodni noši ali uniformi: kalpak z orlovim peresom ♪
- kalumét -a m (ẹ̑) knjiž., pri Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; pipa miru: prižgati kalumet ♪
- kalúp -a m (ȗ) 1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake ♦ teh. peščeni kalup 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu ♪
- kalúpar -ja m (ȗ) teh. delavec, ki izdeluje (livarske) kalupe: ročni kalupar / livar kalupar ♪
- kalupárna -e ž (ȃ) teh. delavnica, obrat za izdelovanje kalupov: strojna kaluparna ♪
- kalúpen -pna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kalup: kalupni izdelek / kalupna umetnost ♪
- kalúža -e ž (ú) 1. redko luža, mlaka: pasti, stopiti v kalužo; blatna, motna kaluža 2. navt. prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda: črpati vodo iz kaluže ♪
- kalúžnica -e ž (ȗ) 1. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti: ob jarku je bilo polno kalužnic in spominčic 2. zool., navadno v zvezi živorodna kalužnica v stoječih vodah živeči polž, katerega samica koti žive mladiče, Viviparus viviparus ♪
- kalvárija -e ž (á) ekspr. veliko trpljenje, bolečina: v izgnanstvu se je začela njegova kalvarija; njeno življenje je ena sama kalvarija ♪
- kalvíl -a m (ȋ) agr. zelo okusno belo, rumeno ali rdeče jabolko koničaste oblike ♪
- kalvínec -nca m (ȋ) pripadnik kalvinizma: nasprotja med kalvinci in cvinglijanci ♪
- kalvinízem -zma m (ȋ) smer protestantizma, ki priznava Kristusovo navzočnost v evharistiji: vpliv kalvinizma ♪
- kám prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? odkod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali kam menda v klet / ekspr. kam boš (šel) sam ob tej pozni uri! saj ne moreš nikamor; nikar ne hodi / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kam bi sedel; vidiš, kam si zašel; pokazal je, do kam naj odkosijo; elipt. rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev: kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje; le kam je gledal, ko se je oženil z njo ● ekspr. le kam boš z denarjem denarja imaš toliko, da ga ne boš mogel porabiti; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; ekspr. zdaj pa ne ve
ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina kaj šele; prim. bogve, kdove ♪
- kàm prisl. (ȁ) izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja: ali boš kam odpotoval? le redko ga kam povabijo; pojdi v Ljubljano ali kam drugam; skril se bom kam, kjer me ne poznajo, v hribe kam / dospeti, priti kam; elipt. fant mora kam proč / mislili smo, da si kam šel; pridelka je toliko, da ga ne bodo imeli kam spraviti ∙ ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; nar. pojdi kam, da se res ženi beži no, beži; saj ni mogoče; prim. malokam, marsikam, redkokam ♪
- kamambêr -a in -ja tudi camembêrt -a [kamamber] m (ȇ) gastr. kamamberski sir: hlebček kamambera ♪
- kamaríla -e ž (ȋ) nav. slabš., navadno v monarhističnih državah skupina vplivnih oseb, ki zaradi lastnih koristi posega v odločanje vladarja ali vlade: spletke dvorne kamarile / kraljičina kamarila ♪
- kámba -e ž (ȃ) ukrivljena lesena palica pri jarmu, ki objame vpreženi živali vrat od spodaj: vstaviti kambo v jarem ♪
- kámbala -e ž (ȃ) zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži bradavičaste izrastke, Pleuronectes flesus ♪
- kámbij -a m (á) bot. tkivo, ki proizvaja celice za prevajanje vode in hranilnih snovi: delitev celic v kambiju / žilni kambij ♪
- kámbrij -a m (á) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem so se razvile alge in nekatere vrste nevretenčarjev: usedline iz kambrija ♪
- kambrík -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi: blazina iz kambrika ♪
- kambúza -e ž (ȗ) navt. prostor navadno na manjši ladji za shranjevanje jedil, ladijska shramba: jahta je imela tudi kambuzo ♪
- kaméja -e ž (ẹ̑) um. poldrag kamen z reliefno podobo: ogrlica iz kamej; prstan s kamejo / rimska kameja ♪
55.339 55.364 55.389 55.414 55.439 55.464 55.489 55.514 55.539 55.564