Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (5.539-5.563)


  1.      sprednjáča  -e ž (á) nekdaj puška, ki se polni spredaj: streljati s sprednjačo ♪
  2.      sprednjenóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. plazilci, ki imajo razvite samo sprednje noge, Chirotes ♪
  3.      sprédnji  -a -e prid. (ẹ̑) ki leži, je spredaj pred čim: sprednji del ladje; sprednji konec palice / sprednji in hrbtni del oblačila; sprednja stran glave, hiše; sprednja stran kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi podatki / sprednje noge; sprednje in zadnje kolo ∙ žarg. avtomobil na sprednji pogon s pogonom na sprednji kolesi; star. sprednja soba predsoba ♦ lingv. sprednji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v sprednjem delu ustne votline; navt. sprednji krov del zgornjega krova pod poveljniškim mostom ♪
  4.      sprédnjik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim: govorila sta potihem, da ju sprednjik ne bi slišal / moj sprednjik v pisarni predhodnik ♪
  5.      spréga  -e ž (ẹ̑) knjiž. spregatev: sklanja in sprega ♪
  6.      spréganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od spregati: spreganje glagola biti ♪
  7.      spregátev  -tve ž (ȃ) glagolnik od spregati: spregatev (glagola) v ednini; spregatev in sklanjatev / ponavljati spregatve ♪
  8.      sprégati  -am nedov. (ẹ̄) lingv. menjavati končnice pri glagolu: spregati (glagol) v ednini; sklanjati in spregati; prim. izpregati ♪
  9.      spregátven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spregatev: spregatvene posebnosti / spregatveni vzorci ♪
  10.      spreglèd  tudi izpreglèd -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od spregledati: spregled tiskarskih napak; zaradi spregleda prometnega znaka je prišlo do nesreče / dati, dobiti spregled; prositi za spregled; spregled kazni; spregled plačila takse 2. nav. ekspr., v zvezi biti, priti na spregled s prihodom na določeno mesto postati za koga viden, opazen: po tem dogodku ga ni bilo več na spregled; proti večeru je prišel na spregled ♪
  11.      spreglédati  -am tudi izpreglédati -am dov., spregléj in spreglèj spregléjte tudi izpregléj in izpreglèj izpregléjte, stil. spreglédi spreglédite tudi izpreglédi izpreglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. postati sposoben gledati: mladiči so že spregledali; po operaciji je slepi spregledal 2. ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je: laž so hitro spregledali; spregledal je njegov namen; položaj so v trenutku spregledali // ugotoviti, spoznati pristnost, resničnost človekovega ravnanja: mati ga je takoj spregledala; sposoben je kritično opazovati, gotovo ga bo spregledal; ekspr. do dna sem ga spregledal / spregledati špekulanta 3. ne videti, ne opaziti: voznik je spregledal prometni znak; v gneči spregledati koga; zaradi raztresenosti je spregledal precej napak; drobna stvar se spregleda / spregledati spremembo voznega reda // hote ne videti, ne opaziti česa slabega, nedovoljenega: tisto, kar ga pri dekletu moti, spregleda; dobrohotno spregledati komu pomoto / če je hotel, da bodo učenci izdelali, jim je moral marsikaj spregledati biti popustljiv, prizanesljiv 4. ne postati pozoren na koga, ne upoštevati ga, čeprav ima izredne uspehe, dobro dela: kritika je mladega igralca spregledala; pri sestavi reprezentance spregledati nekaj dobrih tekmovalcev / sošolci so priredili zabavo, njega pa so spregledali ga niso povabili // ne upoštevati sploh: spregledal je nekaj pomembnih dejstev; razvoja tehnike ne smemo spregledati 5. jur. oprostiti od zakonskih predpisov ali obveznosti: spregledati komu davek, dolg, plačilo šolnine; spregledati kazen ● star. tako je bil utrujen, da je komaj spregledal odprl oči; zastar. že ves teden se ni dal spregledati ni prišel na spregled spreglédan tudi izpreglédan -a -o: pri izboru je bil spregledan; spregledana napaka ♪
  12.      spregledljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da spregledati: spregledljivo opozorilo ♦ jur. spregledljiva prepoved ♪
  13.      spregledováti  -újem tudi izpregledováti -újem nedov. (á ȗ) 1. postajati sposoben gledati: mladiči že spregledujejo 2. ne videvati, ne opažati: spregledovati napake // hote ne videvati, ne opažati česa slabega, nedovoljenega: učitelji mu spregledujejo; zaradi mladosti so mu spregledovali ♪
  14.      spregovárjati  -am nedov. (ȃ) knjiž. začenjati govoriti: imel je navado spregovarjati tiho, da je lahko stopnjeval glasnost / na sestankih so spregovarjali tudi o tem vprašanju ♪
  15.      spregovoríti  -ím tudi izpregovoríti -ím dov., spregovóril tudi izpregovóril; nam. spregovôrit in spregovorít tudi izpregovôrit in izpregovorít (ȋ í) 1. začeti govoriti: nekaj časa je molčala, potem je spet spregovorila / ko so se ljudje v dvorani pomirili, je spregovoril / otrok je zgodaj spregovoril / tako dolgo so ga mučili, da je spregovoril / ekspr. več let sta bila sprta, zdaj pa sta spregovorila 2. izoblikovati z govorilnimi organi: spregovoril je nekaj besed in utihnil; hvala, je komaj slišno spregovoril / spregovoriti za koga dobro besedo reči / z njim ni spregovoril niti besede 3. izraziti misli z govorjenjem: na srečanju so spregovorili tudi o narodnem vprašanju / v članku je spregovoril o pisateljevem življenju in delu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: iz njega je spregovorila ljubezen, maščevalnost ● ekspr. molči, drugače bo spregovorila palica te bom natepel s palico; ekspr. puške še niso spregovorile ni se še začelo streljanje, boj; moral bo tudi on spregovoriti svojo besedo povedati svoje mnenje, odločitev; treba bo spregovoriti z očetom se pogovoriti spregovorjèn tudi izpregovorjèn -êna -o: spregovorjena beseda ♪
  16.      sprehajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se sprehaja: srečevati sprehajalce; sprehajalci v mestnem parku ♪
  17.      sprehajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sprehajanje: sprehajalni prostor; urediti sprehajalne poti / sprehajalna palica / hoditi s sprehajalnim korakom ♪
  18.      sprehajalíšče  -a s (í) kraj, prostor za sprehajanje: urediti sprehajališče; glavni trg je bil zbirališče in sprehajališče mladih ljudi / knjiž. gledališko sprehajališče gledališki foyer ♪
  19.      sprehajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki se sprehaja: sprehajalke v parku ◊ zool. majhna tropska riba z veliko glavo in izbuljenimi očmi, ki je lahko dalj časa na kopnem, Periophthalmus ♪
  20.      sprehajálnica  -e ž (ȃ) knjiž. prostor v gledališču, pri koncertni dvorani, kjer se zbira občinstvo v odmorih; foyer: priti v sprehajalnico; sprehajalnica v operi ♪
  21.      sprehájanje  -a s (ȃ) glagolnik od sprehajati se: sprehajanje po mestu, parku; prostor za sprehajanje ♪
  22.      sprehájati se  -am se tudi izprehájati se -am se nedov. (ȃ) počasi, umirjeno hoditi za razgibanje, oddih, navadno na prostem: gostje se sprehajajo; sprehajati se s prijatelji; sprehajati se ob jezeru, po parku, v gozdu // nav. ekspr. počasi, umirjeno hoditi sploh: rad se sprehaja po trgovinah / nič ne dela, samo sprehaja se / sprehajati se po vesolju // hoditi sem in tja: ves zaskrbljen se je sprehajal po čakalnici; vrvohodec se sprehaja po vrvi / kokoši in gosi se sprehajajo po dvorišču; ekspr. med kamenjem in rastlinjem se sprehajajo ribice lahkotno plavajo; pren., ekspr. govornikova misel se sprehaja med šalo in resnico; njeni prsti se sprehajajo po strunah ● ekspr. oči so se mu sprehajale po obrazih ogledoval jih je; ekspr. pogled se mu sprehaja po dvorani pogleduje po dvorani; ekspr. revma se sprehaja po meni čutim jo na različnih mestih; ekspr. predavatelj se po tej problematiki kar sprehaja z lahkoto jo obvladuje sprehájati tudi izprehájati 1. redko voditi na sprehod: sprehajati konja, psa / sprehajal ga je po domači hiši vodil 2. star., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: groza, strah ga sprehaja; bolnico sprehaja vročina / sprehajale so ga čudne misli sprehajáje se tudi izprehajáje se: sprehajaje se po trgu, sta se pogovarjala sprehajajóč se tudi izprehajajóč se -a -e: sprehajajoč se po mestu, je srečal prijatelja ♪
  23.      sprehòd  in sprêhod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. počasna, umirjena hoja za razgibanje, oddih, navadno na prostem: zaradi bolezni je opustil sprehode; obleči se za sprehod; družinski sprehod; večerni sprehod; sprehod ob reki, po gozdu; sprehodi v dvoje / hoditi na sprehode; srečati se na sprehodu / peljati psa na sprehod / jahati na sprehod // nav. ekspr. počasna, umirjena hoja sploh: sprehod po trgovinah / vesoljski sprehod 2. ekspr., s prilastkom krajše, lahkotno obravnavanje česa: literarni, zgodovinski sprehod; sprehod skozi čas; sprehod v preteklost; sprehod po domačem slovstvu ♪
  24.      sprehódek  -dka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od sprehod: iti na sprehodek ♪
  25.      sprehóden  tudi izprehóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprehod: sprehodna pot / sprehodna palica sprehajalna palica ♪

   5.414 5.439 5.464 5.489 5.514 5.539 5.564 5.589 5.614 5.639  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA