Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (54.664-54.688)



  1.      jamáriti  -im nedov.) lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti
  2.      jamárjenje  -a s (á) glagolnik od jamariti: navduševati se za jamarjenje / primernost jazbečarja za jamarjenje
  3.      jámb  -a m () lit. dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom: verz v jambih / pesem v peterostopnem jambu jambskem verzu
  4.      jámbor  -a m (á) 1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor; kovinski, lesen jambor; vrh jambora / signalni jambor ♦ navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj; krmni jambor na krmi; sestavljeni jambor ki sestoji iz več delov, podaljškov 2. elektr. kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber: novi železobetonski jambori / daljnovodni, visokonapetostni jambor; kotni jambor pri katerem električni vodnik spremeni smer 3. drog za pokončno opiranje: dva visoka jambora sta nosila streho cirkuškega šotora / antenski jambor
  5.      jámboren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na jambor: jamborna lestev, luč; jamborne vrvi ♦ navt. (jamborni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru
  6.      jámborje  -a s (á) jambori in njihova oprema na ladji ali čolnu: od udarjanja valov se stresata trup in jamborje
  7.      jámbornica  -e ž (á) ladja z enim ali več jambori: s sadjem natovorjene jambornice
  8.      jámbornik  -a m (á) jambornica: trgovske jadrnice in jamborniki ◊ grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; lantena
  9.      jámborovje  -a s (á) redko jamborje: zrušeno jamborovje
  10.      jámčenje  -a s (ā) glagolnik od jamčiti: jamčenje za nedotakljivost državnih meja / jamčenje za blago; rok jamčenja
  11.      jamčeválec  -lca [lc in c] m () kdor jamči: odtegnitev jamčevalca obveznostim / star. jamčevalec pravic porok
  12.      jamčeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na jamčenje ali jamstvo: jamčevalne napake v pogodbi / jamčevalna dolžnost, obveznost prodajalcev
  13.      jamčevánje  -a s () redko jamčenje: pogoji jamčevanja
  14.      jamčevína  -e ž (í) star. kavcija, varščina: zahtevati visoko jamčevino / za poroko je potreboval jamčevino
  15.      jámčiti  -im dov. in nedov.) 1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati: jamčiti (za) izdelek za eno leto 2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli 3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim; jamčim ti, da ni nikogar v bližini
  16.      jámica  -e ž (á) manjšalnica od jama: a) delati, kopati jamice; porivati frnikole v jamico; okrogla, plitva jamica b) ob smehu se ji delajo v licih jamice; oči so mu izstopile iz jamic parnih votlin pod čelom, v katerih so oči; jamica na bradi / narediti jamico v testo c) počiva v hladni jamici ● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil očianat. sklepna jamica vbočeni konec kosti v sklepu; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk
  17.      jámičati  -am nedov. (ā) redko delati jamice za sajenje: nekateri so jamičali, drugi pa nametavali krompir
  18.      jámičkar  -ja m (ā) agr. stroj za delanje jamic za sajenje
  19.      jámnica  -e ž () nar. zasipnica, podsipnica: Kako pa, ali imate kaj veliko repe v jamnici? (F. Erjavec)
  20.      jamomérec  -rca m (ẹ̑) strokovnjak za jamomerstvo: nastaviti jamomerca
  21.      ján  -a m () nar. štajersko vrsta (delavcev na polju, v vinogradu): širok jan / delati v janu
  22.      Jánez  -a m (á) šalj., navadno v zvezi kranjski Janez slovenski fant, Slovenec: zbrali so se sami kranjski Janezi // ekspr., v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka: odhod kranjskih Janezov na fronto; upor kranjskih Janezov v Judenburgu ● preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih
  23.      jánez  -a m (á) ekspr. nekoliko okoren, neiznajdljiv, preprost fant: vidiš ga janeza, spet si ga polomil / kot nagovor o ti janez janezasti
  24.      Jánezek  -zka m (á) v zvezah: ekspr. pridni Janezek in hudobni Mihec človek dobrega, pozitivnega značaja; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih
  25.      jánež  -a m (á) enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dajati janež v kruh; potresti pecivo z janežem; janež in kumina ♦ bot. rastlina s pernato deljenimi listi in rumenkastimi, belimi ali rdečimi cveti, Pimpinella

   54.539 54.564 54.589 54.614 54.639 54.664 54.689 54.714 54.739 54.764  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA