Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (53.839-53.863)



  1.      iznakáženje  tudi iznakažênje tudi znakáženje tudi znakažênje -a s (; é) glagolnik od iznakaziti: iznakaženje obraza / iznakaženje duševnosti
  2.      iznakaževáti  -újem nedov.) spreminjati naravno, pravilno obliko česa: rahitis je nekoč zelo iznakaževal otroke
  3.      iznegováti  -újem tudi znegováti -újem dov.) knjiž., redko z negovanjem urediti: iznegovati obraz / iznegovati naravo iznegován tudi znegován -a -o: bil je skopan in iznegovan
  4.      iznemôči  -mórem tudi znemôči -mórem dov., iznemógel iznemôgla tudi znemógel znemôgla (ó ọ́) knjiž. obnemoči: iznemoči zaradi bolezni; v internaciji je povsem iznemogel iznemógel -môgla in -mógla -o tudi znemógel -môgla in -mógla -o: od dolge poti so bili lačni in iznemogli onemogli / iznemoglo upanje
  5.      iznenáda  tudi znenáda prisl. () nepričakovano, naenkrat: iznenada vstopiti // v hipu, naenkrat: iznenada je obstal
  6.      iznenádejati  -am nedov. in dov. () zastar. presenečati: to ga iznenadeja; iznenadejal jih je s svojo novico iznenádejan -a -o: bil je prijetno iznenadejan
  7.      iznenádenje  -a s () knjiž. presenečenje: doživeti neljubo, prijetno iznenadenje / iznenadenja ne more skriti
  8.      iznenáditi  -im tudi znenáditi -im dov.) knjiž. presenetiti: novica jih je iznenadila; pismo ga je prijetno iznenadilo; iznenadil nas je z obiskom / publ. naša reprezentanca je iznenadila iznenáden tudi znenáden -a -o: bil je tako iznenaden, da ni mogel odgovoriti; vsa iznenadena ga je pogledala
  9.      iznenájati  -am nedov. (á) star. presenečati: to me veselo iznenaja
  10.      iznevéra  -e ž (ẹ̑) zastar. nezvestoba: ni se mogel sprijazniti z njeno iznevero
  11.      iznevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. povzročiti, da kdo preneha biti zvest: izneveriti komu ženo 2. publ. biti neuspešen, odpovedati: propaganda je tokrat izneverila / vreme nas je izneverilo 3. zastar. poneveriti: izneveril je veliko vsoto denarja iznevériti se postati nezvest: izneveriti se možu / izneveriti se tovarišem / izneveriti se načelom, navadam ne držati se jih
  12.      iznevérjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest: izneverjati komu nevesto iznevérjati se postajati nezvest: dekle se mu izneverja / prijatelji se mu izneverjajo / izneverjati se domačemu kraju / izneverjati se načelom ne držati se jih
  13.      iznevérjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izneveriti: izneverjenje možu / izneverjenje obljubi
  14.      iznevérnik  -a m (ẹ̑) zastar. odpadnik: razglasili so ga za iznevernika in mu vzeli vsa posestva
  15.      iznevídeti  -im in znevídeti -im dov.) nar. zahodno začutiti nenaklonjenost, odpor do koga: zaradi surovosti so ga ljudje iznevideli
  16.      izníčenje  tudi zníčenje -a s () glagolnik od izničiti: upirati se popolnemu izničenju; izničenje človeka, sveta
  17.      izničeváti  -újem tudi zničeváti -újem nedov.) povzročati prenehanje materialne ali duhovne navzočnosti v stvarnosti: okolje je izničevalo vsako njegovo misel; vzgojni učinki se lahko dopolnjujejo ali pa izničujejo / knjiž. izničevati človeštvo uničevati; publ. izničevati vplive odpravljati, odstranjevati; knjiž. gledal je, kako se morje in nebo izničujeta v svetlobi izničujóč tudi zničujóč -a -e: medsebojno se izničujoča svetova
  18.      izníčiti  -im tudi zníčiti -im dov.) 1. povzročiti prenehanje materialne ali duhovne navzočnosti v stvarnosti: brezdušna tehnika izniči človekovo osebnost; skušal se je popolnoma izničiti / knjiž. izničiti človeštvo uničiti; publ. izničiti nasprotja odpraviti, odstraniti 2. vzeti pomen, veljavo, vrednost: ta umetnost izniči človeka; ekspr. izniči ga tako, da se bo sramoval sebe / izničiti smisel življenja // redko razveljaviti: inflacija je izničila valuto; s to karto si izničiš vse pridobljene točke izníčen tudi zníčen -a -o: izničena predmetnost; prim zničiti
  19.      izníkniti  -em dov.) star. izginiti, izgubiti se: studenec je izniknil v peščenih tleh / vse je izniknilo v nič
  20.      izo...  prvi del zloženk nanašajoč se na enak: izogen, izogona, izonomija
  21.      izobár  -a m () fiz. element, ki ima enako atomsko maso kot določeni element
  22.      izobára  -e ž () 1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enakim zračnim pritiskom: izobare in izohipse 2. fiz. črta, ki kaže odnos med prostornino in temperaturo pri ne spreminjajočem se tlaku
  23.      izobáren  -rna -o prid. () fiz. ki poteka pri ne spreminjajočem se tlaku: izobarna sprememba
  24.      izobáta  -e ž () geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako globino v morju, jezeru ali reki: zemljevid z vrisanimi izobatami
  25.      izóbčenec  -nca m (ọ̄) rel. kdor je izključen iz cerkve: biti izobčenec // ekspr. kdor je izključen iz kake skupnosti sploh: družbeni izobčenec

   53.714 53.739 53.764 53.789 53.814 53.839 53.864 53.889 53.914 53.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA