Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (53.689-53.713)



  1.      izkrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo ♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri
  2.      izkrvavíti  -ím dov., izkrvávil ( í) agr. povzročiti, narediti, da živali ob zakolu odteče vsa kri: zaklane živali so izkrvavili
  3.      izkúh  -a m () nekdaj preprosta, cenena javna kuhinja: hodila je po hrano v izkuh; obedoval je v izkuhih
  4.      izkúhati  -am dov.) 1. s kuhanjem dobiti, izločiti iz česa: izkuhati maščobo iz mesa 2. s (predolgim) kuhanjem povzročiti, da jed nima več zase značilnih snovi, lastnosti: izkuhati govedino izkúhan -a -o: izkuhana klobasa ni okusna
  5.      izkupíček  tudi skupíček -čka m () denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: prešteti, razdeliti izkupiček od prodanega blaga / star. kupiti kaj iz izkupička, za izkupiček, z izkupičkom / izkupiček predstave so namenili za dobrodelne namene ∙ žarg., šport. naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo
  6.      izkupílo  -a s (í) zastar. izkupiček: izkupilo za prodano blago / za izkupilo si je kupil čevlje
  7.      izkupíti  in izkúpiti -im in skupíti in skúpiti -im dov. ( ú) 1. raba peša dobiti, iztržiti: to je denar, ki ga je izkupil za konja; toliko so že izkupili, da so lahko živeli / če dobro izkupimo, bomo lahko odplačali preostali dolg 2. pog., ekspr., s širokim pomenskim obsegom postati deležen kakega neprijetnega stanja: v pretepu je izkupil poškodbo, rano / izkupiti klofuto / v zvezi z jo, jih: ta jo bo že izkupil; za to jih je kar precej izkupil; izkupil jo je od očeta po hrbtu bil je tepen; izkupil jo je v ofenzivi bil je ranjen; padel je; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh
  8.      izkuríti  in izkúriti -im dov. ( ú) z dimom spraviti iz česa; izkaditi
  9.      izláčniti  -im in zláčniti -im dov.) nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: hitra hoja ga je izlačnila izláčniti se in zláčniti se postati lačen: na sprehodu so se zelo izlačnili izláčnjen in zláčnjen -a -o: izlačnjen otrok
  10.      izláganje  -a s () glagolnik od izlágati: izlaganje obleke iz kovčka
  11.      izlágati  -am nedov. () 1. redko dajati, spravljati kaj iz česa: izlagati stvari iz kovčka / izlagati tovor z ladje razkladati, raztovarjati 2. zastar. razlagati, tolmačiti: izlagati sveto pismo; prim. zlagati
  12.      izlagáti  -lážem dov. (á á) ekspr., redko z laganjem, lažjo priti do česa: izlagati (si) dovoljenje
  13.      izlájati  -am dov. () slabš. z ostrim, zadirčnim glasom reči, povedati: izlajal je nekaj psovk; izlajal je vse, kar mu je prišlo na misel izlájati se prenehati lajati: pes se je izlajal // v zvezi z na z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga: pes se je izlajal na prišleca ∙ nizko naj se izlajajo, da bo enkrat mir naj povedo svoje negativno mnenje do konca
  14.      izlákati  -am in zlákati -am dov.) nar. štajersko izlačniti, izlakotiti: dolga pot ga je izlakala izlákan in zlákan -a -o: vrnil se je ves izlakan in utrujen
  15.      izlakotíti  -ím in izlákotiti -im tudi zlakotíti -ím in zlákotiti -im dov. ( í; á ā) 1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, veslanje človeka izlakoti 2. knjiž. izstradati, sestradati: internirance so izlakotili izlakotíti se, in izlákotiti se tudi zlakotíti se in zlákotiti se postati lačen: dodobra se je izlakotil in se že veselil kosila izlakotèn -êna -o in izlákoten -a -o tudi zlakotèn -êna -o in zlákoten -a -o: izlakoteni in premrli borci; izlakotene živali / izlakoten obraz
  16.      izlakotováti  -újem tudi izlákotovati -ujem in zlakotováti -újem tudi zlákotovati -ujem dov.; á) knjiž., redko izstradati, sestradati: izlakotovati zapornike izlakotován tudi izlákotovan in zlakotován tudi zlákotovan -a -o: izlakotovani jetniki
  17.      izléči  -léžem tudi zléči zléžem dov., izlézi izlézite tudi zlézi zlézite; izlégel izlêgla tudi zlégel zlêgla; nam. izléč in izlèč tudi zléč in zlèč (ẹ́ ẹ̑) v zvezi z jajčece, jajce izločiti zaradi razmnoževanja: ptica izleže navadno po štiri jajca; izleči jajčeca v travo ∙ ekspr. kdo je izlegel to laž kdo si je to izmislil; nizko pred dnevi je izlegla drugega pankrta rodila izléči se tudi zléči se 1. začeti živeti ob prihodu iz jajčeca, jajca: piščanci se izležejo po treh tednih; iz jajčec se izležejo ličinke; pren., ekspr. rad se vrača tja, kjer se je izlegel 2. ekspr. nastati, pojaviti se: nestrpno čakam, kaj se bo iz tega izleglo; to se je izleglo v njegovih možganih izlégel tudi zlégel -êgla -o: izlegli mladiči; izlegla ličinka izléžen tudi zléžen -a -o: izležen piščanec; izleženo jajce
  18.      izléčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. ozdraviti: zdravnik ga je kmalu izlečil / izlečiti oko, rano
  19.      izlégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči: ta čas samice izlegajo jajčeca izlégati se ekspr. nastajati, pojavljati se: med študenti se izlega večina revolucionarjev
  20.      izlèt  -éta m ( ẹ́) 1. krajše potovanje, navadno za razvedrilo, zabavo: delati, prirejati izlete; naredili smo izlet na morje, v gore; hoditi na izlete / avtobusni izlet; celodnevni, daljši, enotedenski izlet; družinski, sindikalni, šolski izlet; poučni izlet ekskurzija; izlet z vlakom 2. knjiž., redko oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: svojo tezo je osvetlil še z majhnim izletom v zgodovino matematike 3. glagolnik od izleteti: močen izlet čebel / izlet ptic iz gnezda ◊ čeb. čistilni izlet čebel ko prvič spomladi izletijo in se iztrebijo; šol. majski izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; maturantski izlet
  21.      izletálnica  -e ž () agr. izletna odprtina: izletalnica v gnezdilni hišici
  22.      izletálnik  -a [n in ln] m () nar. gorenjsko deščica pred žrelom panja; brada
  23.      izlétati  -am nedov. (ẹ̑) zastar. hoditi na izlete: sem so izletali meščani ob nedeljah
  24.      izletávanje  -a s () glagolnik od izletavati: izletavanje čebel
  25.      izletávati  -am nedov. () leteč odhajati, zapuščati kaj: gleda čebele, kako izletavajo; pren., ekspr. otroci doraščajo in izletavajo iz gnezda

   53.564 53.589 53.614 53.639 53.664 53.689 53.714 53.739 53.764 53.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA