Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (53.614-53.638)


  1.      izkaziti  ipd. gl. skaziti ipd. ♪
  2.      izkáznica  -e ž (ȃ) potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe: ali imate pri sebi izkaznico; izdati izkaznico; pokazati izkaznico; ponarejena izkaznica / članska, študentska izkaznica; osebna izkaznica ki dokazuje istovetnost osebe; vozniška izkaznica vozniško dovoljenje; zdravstvena izkaznica zdravstvena knjižica; izkaznica Rdečega križa; izkaznica na ime XY / preklicati izgubljeno izkaznico; vstop dovoljen samo z izkaznico; pren., publ. poglejmo osebno izkaznico tega najnovejšega dirkalnega avtomobila // bon, nakaznica: živilska izkaznica; prodaja blaga na izkaznice ♪
  3.      izkazovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izkazovati: izkazovanje dobička, izgube / izkazovanje hvaležnosti, pozornosti ♪
  4.      izkazováti  -újem tudi skazováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: objavljena statistika izkazuje manj slovensko govorečih ljudi, kot jih je v resnici / izkazovati dobiček; bilanca izkazuje izgubo 2. publ. imeti, dosegati: drugi razred izkazuje najboljši uspeh na šoli; industrija izkazuje precejšnje povečanje proizvodnje 3. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izkazovati komu čast, ljubezen, spoštovanje / izkazovati ljudem dobrote; izkazovati hvaležnost, naklonjenost, pozornost izkazováti se tudi skazováti se publ. 1. kazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost: izkazovati se na političnem področju; telovadec se je izkazoval v izredno lepih skokih 2. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: izkazovati se hvaležnega / izkazovati se s požrtvovalnostjo / knjiž.: to načelo se izkazuje za nevarno; novice so se izkazovale kot izmišljene ● knjiž. pri obnovi domovine se je izkazovala delovna vnema mladine kazala; star. pred tovariši se je izkazoval s svojo močjo postavljal; prim. skazovati ♪
  5.      izkidati  gl. skidati ♪
  6.      izkíhati  -am dov. (í ȋ) s kihanjem spraviti iz nosa: izkihati sluz izkíhati se prenehati kihati: bil je tak smrad, da se še dolgo ni mogel izkihati ♪
  7.      izkipéti  -ím dov., tudi izkípel (ẹ́ í) s kipenjem zmanjšati se, upasti: mleko je izkipelo; pren., ekspr. mladostna moč kmalu izkipi ♪
  8.      izkládanje  -a s (ȃ) redko razkladanje, raztovarjanje: izkladanje blaga z ladje ♪
  9.      izklápljanje  -a s (ā) glagolnik od izklapljati: izklapljanje aparata, generatorja / izklapljanje toka ♪
  10.      izklápljati  -am nedov. (ā) prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izklapljati črpalke, elektromotorje; priprava se avtomatično izklaplja / daljinsko izklapljati / med zaviranjem voznik ne sme izklapljati sklopke ♪
  11.      izklapouhati  gl. sklapouhati ♪
  12.      izklepetáti  -ám in -éčem in sklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ne zna molčati, vse izklepeta; kak sošolec je moral o tem kaj izklepetati izklepetáti se in sklepetáti se povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: pusti, naj se malo izklepeta ♪
  13.      izklíc  -a m (ȋ) glagolnik od izklicati: izklic posestva; izklic dražbenih predmetov ♪
  14.      izklicátelj  -a m (ȃ) izklicevalec: izklicatelj na dražbi / izklicatelj je razglašal s hripavim glasom ♪
  15.      izklícati  -klíčem dov., izklícala in izklicála (í ȋ) 1. napovedati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec je izklical vse, kar je bilo na dražbi / posestvo so izklicali za zelo nizko ceno prodali 2. glasno imenovati: izklicati številko dobitka / druge so klicali za dopust, njegovega imena pa niso nikoli izklicali 3. nekdaj javno prebrati, razglasiti, navadno mestne, občinske uredbe: občinski sluga je na trgu izklical uradna oznanila 4. knjiž., redko oklicati, razglasiti: armada je izklicala republiko; izklicati za kralja ● zastar. mrtvega ne izkličeš iz groba prikličeš izklícan -a -o: izklicana številka dobitka; pohištvo je že izklicano ♪
  16.      izklicávati  -am nedov. (ȃ) izklicevati: izklicavati cene / izklicavati imena / nočni čuvaji so izklicavali ure ♪
  17.      izklícen  -cna -o prid. (ȋ) v zvezi izklicna cena začetna cena na dražbi: izklicna cena je tisoč dinarjev; ponudbe so povišali že na štirikratno izklicno ceno ♪
  18.      izkliceválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor napoveduje udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: sodni izklicevalec je pričel dražbo / izklicevalec na licitaciji 2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni izklicevalec; izklicevalec z bobnom ♪
  19.      izklicevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izklicevati: izklicevanje zaplemb; izklicevanje na dražbi / izklicevanje imen ♪
  20.      izkliceváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. napovedovati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec že izklicuje / izklicevati kos za kosom 2. nekdaj javno prebirati, razglašati, navadno mestne, občinske uredbe: izklicevati na trgu, pred cerkvijo 3. glasno imenovati: pisar je izkliceval imena vojakov ● redko kramarji so izklicevali svoje blago glasno ponujali; izklicevati ure nekdaj ponoči glasno naznanjati, koliko je ura ♪
  21.      izkljubováti  -újem dov. (á ȗ) ekspr., redko s kljubovanjem priti do česa: ničesar ne moreš izkljubovati; izkljubovala si je možitev z njim ♪
  22.      izkljúčen  -čna -o prid. (ȗ) 1. publ. ki je omejen samo na navedeno; edini: kmet je bil takrat skoraj izključni nosilec slovenstva v deželi; to je bila pravzaprav izključna vrsta drame pri nas 2. ki pripada samo enemu: pridobiti si izključno pravico za izdajanje / to je njegova izključna last ● publ. izključni modeli ekskluzivni; publ. sodobna umetnost je precej izključna se težko razume, dojame ◊ jur. izključni rok rok, ki se ne sme podaljšati izkljúčno prislov od izključen: skupščina je izključno pristojna, da o tem odloča // ekspr. samo, le: to delo so opravljale izključno ženske; izdelovati izključno na podlagi tuje licence; živali krmijo izključno s senom ♪
  23.      izkljúčenje  -a s (ȗ) redko izključitev: vključenje in izključenje aparata / izključenje iz šole ♪
  24.      izključevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izključevati: vključevanje in izključevanje motorja / izključevanje dijakov; izključevanje iz organizacije ♪
  25.      izključeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izključevati aparate / izključevati tok 2. delati, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: preveč izključujejo iz stranke 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: v svojih delih govori pisatelj le o drugih ljudeh, sebe pa popolnoma izključuje 4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: ta način dela izključuje napake; tako zdravljenje izključuje vsako možnost okužbe // ekspr., z nikalnico priznavati za možno: ne izključujem, da je moje mnenje zmotno / ne izključujem možnosti, da si bil na sestanku izključeváti se biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: ti dve možnosti se izključujeta; podaljšanje delovnega dne in intenzivnost dela se med seboj izključujeta; njuni trditvi se pravzaprav ne izključujeta izključujóč -a -e: izključujoči se pojmi; krivdo izključujoče izjave; razmerje med tema nazoroma je obojestransko izključujoče ♪

   53.489 53.514 53.539 53.564 53.589 53.614 53.639 53.664 53.689 53.714  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA