Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (5.314-5.338)


  1.      spoliírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur., nekdaj nasilno odvzeti: spoliirati posest ♪
  2.      spolírati  -am dov. (ȋ) 1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev narediti površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: spolirati les / spolirati pohištvo 2. teh. s finim brušenjem, glajenjem narediti površino zelo gladko: spolirati kovino / prelakirati in spolirati avtomobil spolíran -a -o: spolirana površina ♪
  3.      spolitírati  -am dov. (ȋ) les. spolirati s polituro: spolitirati les / spolitirati pohištvo ♪
  4.      spolitizírati  -am dov. (ȋ) vnesti politične elemente, vplive v kaj: spolitizirati šolo / spolitizirati ekonomske probleme spolitizírati se začeti se ukvarjati s politiko: mladi člani društva so se spolitizirali spolitizíran -a -o: spolitizirana družba; ta vprašanja so spolitizirana ♪
  5.      spôlnik  -a m (ȏ) lingv. beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki navadno označuje spol: spolniki v francoščini / določni, nedoločni spolnik ♪
  6.      spolniti  ipd. gl. izpolniti ipd. ♪
  7.      spôlnost  -i ž (ȏ) 1. značilnosti, ravnanje, izhajajoče iz spolnega nagona: spolnost pri razvitih živalih; razvoj spolnosti / ljubezen in spolnost spolni nagon 2. spolna dejavnost, spolno življenje: spolnost je pogojena z nagonom; zunajzakonska spolnost; problemi spolnosti pri mladini / v filmih, leposlovju je veliko spolnosti ♪
  8.      spolovérec  -rca m (ẹ̑) nar. belokranjsko dvospolnik: ta petelin je spoloverec ♪
  9.      spolovílo  -a s (í) človeški, živalski organ za razmnoževanje: bolezni spolovil / moška, ženska spolovila; notranje, zunanje spolovilo ♪
  10.      spolovína  -e ž (í) jur., v prislovni rabi, v zvezi z na izraža delitev pridelka na pol med lastnikom zemlje in zakupnikom: dati, obdelovati zemljo na spolovino / njivo imata na spolovini ♪
  11.      spolovínar  -ja m (ȋ) jur. zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku: dninarji, najemniki in spolovinarji ♪
  12.      spolovínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spolovinarje ali spolovinarstvo: biti iz spolovinarske družine / spolovinarski odnosi ♪
  13.      spolovínarstvo  -a s (ȋ) jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka: odpraviti spolovinarstvo ♪
  14.      spolstíti  -ím tudi spólstiti -im [u̯s tudi ls] dov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj preplesti ali povezati živalska vlakna: spolstiti zajčjo dlako; spolstiti volno / spolstiti tkanino; volnene pletenine se pri pranju rade spolstijo spolstèn -êna -o tudi spólsten -a -o: spolstena dlaka; površina tkanine je spolstena ∙ knjiž. skuštrani in spolsteni lasje sprijeti ♪
  15.      spólzek  -zka -o [u̯z] prid. (ọ́) 1. ki zaradi gladkosti, vlažnosti a) povzroča pri premikanju nevarnost padca: spolzek kamen, led; zaradi dežja je cesta spolzka; spolzka tla; pren. ta trditev stoji na spolzkih tleh b) uhaja iz prijema: obeljen hlod je spolzek; ribe so spolzke; spolzek kot riba / spolzka koža, sluznica c) povzroča neprijeten občutek: spolzek dotik 2. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: spolzki prizori v filmu; spolzka šala; predstava je bila na več mestih spolzka; spolzko govorjenje spólzko prisl.: spolzko govoriti / v povedni rabi bilo je mokro in spolzko ♪
  16.      spolzéti  -ím [u̯z] dov. (ẹ́ í) 1. počasi se premakniti, steči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje spolzijo po šipi; solze so ji spolzele po licih / snežna plast spolzi po pobočju 2. ekspr. počasi se premakniti a) po gladki površini: čoln spolzi v pristanišče / tiho je spolzela mimo njega b) po površini sploh: sonce je spolzelo v zaton / pogled mu je spolzel z dekletovega obraza do bokov 3. v zvezi spolzeti iz rok, med prsti uiti iz prijema zaradi a) gladkosti, vlažnosti: milo mu je spolzelo iz rok; spolzeti iz rok kot riba b) drobnosti, sipkosti: pesek spolzi med prsti; pren. avtorju je spolzela med prsti hvaležna tema ♪
  17.      spólzkost  -i [u̯z] ž (ọ́) lastnost, značilnost spolzkega: zaradi spolzkosti bi skoraj padel / spolzkost rib / spolzkost govorjenja ♪
  18.      spólzniti  -em [u̯z] dov. (ọ́ ọ̑) spolzeti: solza ji je spolznila po licu / riba spolzne iz rok; sekira se mu je spolznila iz rok ● redko na mokri ilovici mu je spolznilo zdrsnilo, spodrsnilo ♪
  19.      spomágati  -am, in spomágati in spomagáti -am dov. (á; á á á) nar. pomagati: spomagati komu vstati / spomagal mu je z denarjem; si bo že kako spomagal ♪
  20.      spomeníca  -e ž (í) 1. pismena izjava o kaki stvari, problemu z zahtevo, da se uredi, reši, namenjena vladi, politični oblasti: predložiti, sestaviti spomenico; podpisi na spomenici / protestna spomenica 2. polit. uradni spis ene vlade drugi, v katerem se obširneje obravnava kak problem; memorandum: nota in spomenica 3. dokument o priznanju za zasluge, delo: podelitev spomenice ob stoletnici Slovenske matice / partizanska spomenica 1941 spomenica organizatorjem ljudske vstaje in borcem narodnoosvobodilnega boja za delovanje, boj od 1941 do 1945; biti nosilec spomenice partizanske spomenice 1941 ♪
  21.      spomeníčar  -ja m (ȋ) pog. nosilec partizanske spomenice 1941: prvoborci in spomeničarji ♪
  22.      spomeník  -a m (í) kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo, določen dogodek: postaviti, zgraditi spomenik; bronast, kamnit, lesen spomenik; spomenik iz črnega marmorja; spomenik v obliki obeliska / odkriti spomenik / tu stoji spomenik slavnega pesnika, slavnemu pesniku / nagrobni spomenik; spomenik padlim partizanom / zakon o varstvu spomenikov; pren. v romanu je pisatelj postavil materi veličasten spomenik // s prilastkom kulturna stvaritev, pomembno delo iz preteklosti: ta grad je spomenik renesančne umetnosti / arheološki, umetnostnozgodovinski spomeniki; glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen; rokopisni spomeniki ♦ lit. brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku ♪
  23.      spomeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spomenik: spomeniška dokumentacija; zbirati spomeniško gradivo / spomeniška vrednost hiše, vasi / spomeniška služba služba, ki skrbi za ohranjevanje, obnovitev, evidentiranje spomenikov; spomeniško varstvo ♦ um. spomeniška plastika ♪
  24.      spomeníškovárstven  -a -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na spomeniško varstvo: spomeniškovarstveni zakoni / spomeniškovarstvena služba ♪
  25.      spomígniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. z gibom izraziti kaj, opozoriti na kaj: spomignil mu je, naj počaka; skrivnostno sta si spomignila ♪

   5.189 5.214 5.239 5.264 5.289 5.314 5.339 5.364 5.389 5.414  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA