Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (52.839-52.863)



  1.      ímperativen  in imperatíven -vna -o prid. (; ) nanašajoč se na imperativ: spoznati imperativne naloge podjetja; imperativna potreba samoohranitve / njegovo govorjenje je bilo zelo imperativno ukazovalnolingv. imperativni stavek velelni stavek ímperativno in imperatívno prisl.: še podatke je treba imperativno zahtevati
  2.      imperátor  -ja m () nav. ekspr. vladar (imperija): imperatorji in vojskovodje / fašistični imperator // zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej
  3.      ímperfekt  -a m () lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega trajajočega ali ponavljajočega se dejanja: aorist in imperfekt
  4.      ímperfektiven  in imperfektíven -vna -o prid. (; ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nedovršen: imperfektivni glagoli
  5.      imperiál  -a m () 1. num. ruski zlatnik, kovan od leta 1775 dalje: imperiali in srebrni rublji 2. gastr. svež sir iz neposnetega mleka, sladkega okusa: namazati kruh z imperialom
  6.      imperiálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na imperij: različni imperialni interesi / imperialna politika
  7.      imperialízem  -zma m () 1. nav. ekspr. težnja po obvladanju tujih ozemelj: nastopiti proti imperializmu; ravnati v duhu imperializma / politični imperializem 2. polit. razvojna stopnja kapitalizma, na kateri je ta usmerjen k novi ekonomski in politični delitvi sveta: ameriški, evropski imperializem; kriza imperializma
  8.      impêrij  -a m (é) zlasti v 19. stoletju velika, monarhično urejena država, navadno s kolonialno posestjo: gospodarsko propadanje imperija / britanski imperij // v starem veku velika država sploh: perzijski, rimski imperij ◊ zgod. imperij pri starih Rimljanih najvišja vojaška in civilna oblast
  9.      impertinénca  -e ž (ẹ́) knjiž. predrznost, nesramnost: njegova impertinenca se ne da opravičiti
  10.      impertinénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. predrzen, nesramen: biti impertinenten; impertinentna ženska / impertinentna laž impertinéntno prisl.: gledal jo je naravnost impertinentno
  11.      implantácija  -e ž (á) glagolnik od implantirati: implantacija kovinskega kolčnega sklepa
  12.      implantát  -a m () med. kar se implantira: izdelati implantat
  13.      implantírati  -am dov. in nedov. () med. vnesti tujo, navadno umetno snov v telo, vsaditi: implantirati kovinski kolčni sklep, srčno zaklopko
  14.      implicírati  -am nedov. in dov. () knjiž. vsebovati, pa ne določno izražati: koeksistenca implicira tudi bolj intenzivne kulturne odnose implicíran -a -o: vsa ta dejstva so implicirana v avtorjevem pripovedovanju
  15.      implícite  prisl. () knjiž. vsebovano, pa ne določno izraženo: avtor eksplicite ali implicite ohranja humanistične ideale / v sodbi je implicite zajeto tudi njegovo stališče vključno
  16.      implicíten  -tna -o prid. () knjiž. ki je vsebovan, pa ne določno izražen: tekst je implicitna kritika; vse to ima svojo implicitno logiko ♦ mat. implicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem odvisna spremenljivka ni sama na eni strani enačbe implicítno prisl.: implicitno izražena misel
  17.      implikácija  -e ž (á) knjiž. kar je vsebovano, pa ne določno izraženo: razlagati implikacije / skušal se je izogniti političnim implikacijam ◊ filoz. zveza med stavki, ki povezuje odnos med razlogom in posledico
  18.      implozíja  tudi implózija -e ž (; ọ́) fiz. hitro porušenje votlega telesa zaradi premočnega zunanjega pritiska
  19.      implúvij  -a m (ú) pri starih Rimljanih osrednji, poglobljeni del atrija, v katerega se steka deževnica: vaze s cvetlicami ob impluviju
  20.      imponderabílije  -lij ž mn.) fiz., nekdaj kar se ne da stehtati: svetlobo in toploto so prištevali k imponderabilijam // knjiž., redko nepreračunljive okoliščine, nedoločljivi vplivi: življenje je polno imponderabilij, ki se z besedami ne dajo izraziti
  21.      imponírati  -am nedov. () knjiž., navadno z dajalnikom vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja: hotel ji je imponirati; to mu imponira; njegovo vedenje mu prav nič ne imponira; s svojim nastopom je ljudem zelo imponiral / samozavest vselej imponira imponirajóč -a -e: knjiga je napisana z imponirajočo resnobo
  22.      impórt  -a m (ọ̑) kupovanje blaga v drugi državi; uvoz: omejiti import surovin; import in eksport / import se je povečal količina blaga, kupljenega v drugi državi; pren., ekspr. ta beseda je primer tujega importa v naš jezik
  23.      importíranec  -nca m () slabš., redko kdor je poslan, je prišel iz drugega okolja: importiranci in domačini
  24.      importírati  -am nedov. in dov. () kupovati blago v drugi državi; uvažati: importirati avtomobile; pren., ekspr. importirati ideje importíran -a -o: importirani slog; ta izraz je importiran k nam iz angleščine; importirano blago
  25.      ìmpoténca  -e ž (-ẹ̑) nesposobnost za spolne odnose; spolna nezmožnost, spolna nemoč: zdravil se je zaradi impotence; pren., ekspr. duševna impotenca

   52.714 52.739 52.764 52.789 52.814 52.839 52.864 52.889 52.914 52.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA