Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (52.714-52.738) 
- ígrc -a m (ȋ) star. godec, muzikant: potujoči igrc ♪
- ígrica -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od igra: otroka je naučil različnih igric / v šoli pripravljajo igrico / zabavna lutkovna igrica ♪
- igrív -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. 1. ki se (rad) igra: igrivi pasji mladiči; živahen in igriv otrok / mehki igrivi prsti 2. ki se hitro, lahkotno giblje, premika: igrivi valovi; igrive pomladne sapice / igrive sence na stropu / njen igrivi korak lahkotni 3. ki izraža, kaže veliko spretnost, hitrost v kombiniranju: igriva fantazija / znan je bil zaradi svoje igrive duhovitosti igrívo prisl.: voda se je igrivo pretakala po kamenju ♪
- igrokàz -áza m (ȁ á) zastar. (gledališka) igra, drama: napisati, uprizoriti igrokaz / gledati igrokaz ♪
- íguman -a m (ȋ) v pravoslavni cerkvi predstojnik samostana: postavili so ga za igumana ♪
- igvanodón in igvanodónt -a m (ọ̑) pal. velik izumrli plazilec iz skupine dinozavrov ♪
- ìh medm. (ȉ) izraža zavrnitev, nejevoljo: ih, ti vražji otroci; ih no, tako ostra si! ♪
- íhaha m neskl. (ȋ) šalj. konj: sosedovi so zaklali ihaha / malokdaj jedo meso, pa še takrat navadno ihaha konjsko meso ♪
- íhaha medm. (ȋ) posnema glas konja: ihaha, rezgeta konj ♪
- ihnévmon -a m (ẹ̑) zool. zlasti v severni Afriki živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, ptiči, Herpestes ichneumon ♪
- íhta -e ž (ȋ) 1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede 2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je delovna ihta; ves je gorel od ihte / z veliko ihto je tolkel po grči 3. močen, krčevit jok: prevelika ihta mu je vzela besedo / v ihti ji je drgetalo telo 4. ekspr. ihtav človek: pusti to ihto / počivaj malo in ne bodi taka ihta / kot nagovor ihta ihtava ♪
- íhtati -am nedov. (ȋ) nar. zahodno hlipati: še vedno je stal v kotu in ihtal ♪
- íhtav -a -o prid. (ȋ) ki je v stanju ihte: tako je bil ihtav, da bi vse razbil / to je ihtav človek, otrok / postal je ihtav in nepopustljiv / v nagovoru ihta ihtava // ki izraža, kaže ihto: govoril je z ihtavim glasom; z ihtavo kretnjo ga je odrinil / ihtava naglica, nestrpnost íhtavo prisl.: ihtavo je delal; ihtavo jokati; kaj te briga, je rekla ihtavo ♪
- íhtavec -vca m (ȋ) ekspr. ihtav človek: ne bodi tak ihtavec ♪
- ihtênje -a s (é) glagolnik od ihteti: iz sobe se je slišalo ihtenje / pridušeno, tiho ihtenje ♪
- ihtéti -ím nedov. (ẹ́ í) močno, krčevito jokati: ves večer je neutolažljivo ihtela; samo ihti in stoka; ihtela je kot majhen otrok // knjiž. jokati: mati je tiho ihtela; pretresljivo ihteti ● knjiž. oče, ne bom več! je ihtel ihte govoril ihté: ihte govoriti ihtèč -éča -e: ihteč je zbežal; z ihtečim glasom je govorila ♪
- ihtiól -a m (ọ̑) farm. gosta katranasta tekočina, rabljena kot zdravilo proti kožnim boleznim: kupiti ihtiol; natreti, zdraviti z ihtiolom; krema, ki vsebuje ihtiol ♪
- ihtiológ -a m (ọ̑) strokovnjak za ihtiologijo, riboslovec ♪
- ihtiologíja -e ž (ȋ) veda o ribah, riboslovje: posvetiti se ihtiologiji ♪
- ihtióza -e ž (ọ̑) med. kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice, ribja koža ♪
- ihtiozáver -vra m (á) pal. velika izumrla morska žival, podobna ribi: okostje ihtiozavra ♪
- ihtív -a -o prid. (ȋ í) ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva ihtívo prisl.: ihtivo se ga je oklepala ♪
- ihtljáj -a m (ȃ) knjiž. kratek, sunkovit glas: globok ihtljaj se mu je izvil iz prsi / ihtljaj ji je pretrgal besedo ♪
- ihtljív -a -o prid. (ȋ í) redko ihtav: slišalo se je ihtljivo loputanje z vrati ♪
- ijékavec -vca m (ẹ̄) lingv. kdor govori ijekavščino ♪
52.589 52.614 52.639 52.664 52.689 52.714 52.739 52.764 52.789 52.814 
