Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (52.514-52.538) 
- hudíčevec -vca m (í) star. zloben, hudoben človek; hudič: hudičevec jo je premamil in ogoljufal ♪
- hudíčevka -e ž (í) 1. ženska oblika od hudič: hudiči in hudičevke / prikazovala se mu je celo kot hudičevka // star. čarovnica: hudičevke se zbirajo na Kleku 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: hudičevka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava hudičevka ♪
- hudíčiti -im nedov. (í ȋ) redko hudičati: kar naprej se duša in hudiči ♪
- hudík -a m (í) evfem. hudič: hudik ga skuša / hudik, da je res / kateri hudik si je le upal to narediti / namesto nageljna je zrastel pritlikavi hudik / meso ima, pa hudika brez zob ne more jesti / »Saj vendar ve.« »Hudika ve!« / vedel je, da je od hudika mojster ♪
- hudíka -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: grmiči hudike ♪
- hudíkov -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudikovo zapeljevanje / zapletel se je v neko hudikovo afero / davi je ležala prav hudikova slana hudíkovo prisl.: imel je hudikovo dosti dela ♪
- hudíman -a m (í) evfem. hudič: hudiman ga je dobil v oblast; bogat ko sam hudiman / hudiman! ni hudiman! ti hudiman ti! / hotel je poučiti tega hudimana, pa se ni dal / uganjati hudimana / od hudimana rad jo ima / to ti jemlje denar, da je hudiman hudímana pog., ekspr.: hudimana veliko število ♪
- hudíman -a -o prid. (í) evfem., redko hudičev: hudimane babe / za vse življenje si bo zapomnil te hudimane kraje / ti hudimana reč hudímano prisl.: hudimano dolg; bilo je hudimano težko ♪
- hudímanov -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanove zvijače / ti hudimanovi smrkavci mu ne dajo miru / imel je hudimanovo srečo hudímanovo prisl.: hudimanovo sleparski; hudimanovo trdo delo ♪
- hudímar -ja m (í) evfem. hudič: hudimar je napravil grozovito burjo / hudimar, kaj sem mu le storil; o ti hudimar ti / skregal se je z nekim hudimarjem ♪
- hudína -e ž (í) star. težava, nadloga: od samih hudin se mu je zbledlo / tare ga hudina starosti / krivoverce so dolžili za vso hudino na svetu ∙ zastar. stradala je in hudino preganjala slabo se ji je godilo, trpela je // slaba, negativna lastnost: kmalu je spoznal vse hudine njegovega značaja ♪
- hudír -ja m (í) evfem. hudič: hudir ga je zmamil; drvel je, kakor da ga žene sam hudir / hudir! ni hudir! kje, za hudirja, tiči / vsi smo vedeli, da temu hudirju skopemu ni treba denarja / bogve kakšnega hudirja imajo zdaj med seboj / »Ali je znal?« »Hudirja je znal!« ● pog. saj je vse en hudir vseeno je; pog., ekspr. pojedel bi hudirja in pol zelo veliko; pog., ekspr. ta človek je od hudirja, s hudirjem doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben ♪
- hudírjev -a -o prid. (í) evfem. hudičev: ujel se je v hudirjeve zanke / tega se boj, to je hudirjev človek / ti hudirjevi golobi delajo samo škodo / prestal je hudirjeve težave hudírjevo prisl.: hudirjevo ga je polomil; hudirjevo veliko je plačal ♪
- hudíti -ím nedov. (ȋ í) zastar. jeziti: njegovo zabavljanje ga ni nič hudilo; ljudje so se na tatico zelo hudili ♪
- hudo... prvi del zloženk nanašajoč se na hud: hudodelec, hudoletnica, hudournik, hudovoljen ♪
- hudôba -e ž (ó) 1. star. hudobija, hudobnost: lagati iz hudobe / v svoji hudobi se ni zmenil za nikogar 2. ekspr. hudoben človek: najraje bi to hudobo pošteno pretepel / kaj moreš za to, če je fant taka hudoba / kot psovka: ti hudoba ti; kako moreš, hudoba, kaj takega reči 3. evfem., star. hudič: hudoba jo je zapeljevala / ekspr. peklenska hudoba ♪
- hudôbar -ja m (ȏ) evfem., redko hudič: grozila je s hudobarjem in peklom; črni hudobar ♪
- hudôbec -bca m (ó) evfem. hudič: to misel mu je vdihnil hudobec; zli duhovi in hudobci / zapisati se hudobcu / ekspr. črn hudobec / ta človek je brezsrčen hudobec ♪
- hudôben -bna -o prid., hudôbnejši (ó ō) ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje // ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga je s hudobnim pogledom; hudoben smeh / v duši mu je dozorel hudoben naklep; hudoben namen ◊ rel. hudobni duh hudič hudôbno prisl.: hudobno gledati, muzati se; sam.: dobri in hudobni ♪
- hudobíja -e ž (ȋ) lastnost hudobnega človeka: storiti, žaliti iz hudobije; hudobija ljudi / polastila se ga je hudobija // zlobno, hudobno dejanje: napraviti, storiti hudobijo; zmožen je velike hudobije ● ekspr. sama hudobija ga je je zelo hudoben ♪
- hudobiján -a m (ȃ) ekspr. hudobnež: hudobijan ga je sovražno gledal / kot psovka ti hudobijan ti; molči, hudobijan ♪
- hudobíka -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike ♪
- hudobíven -vna -o prid. (ȋ) star. hudoben: Strašni konec hudobivnega grajskega priganjača ga je vendarle pretresel (I. Zorec) ♪
- hudôbnica -e ž (ȏ) hudobna ženska: hudobnica mu ne da miru; hudobnica jo je pognala z doma ♪
- hudôbnik -a m (ȏ) star. hudobnež: hudobniki so ga hujskali proti staršem ♪
52.389 52.414 52.439 52.464 52.489 52.514 52.539 52.564 52.589 52.614