Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (52.189-52.213)



  1.      hlípav  -a -o prid. (í) ki hlipa: hlipav otrok / hlipavo stokanje
  2.      hlípavica  -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila
  3.      hlípniti  -em dov.) sunkovito, daveč se dihniti: hlipnila je, kakor da bi hotela spet zajokati ∙ ekspr. Pridem, je hlipnila deklica hlipaje rekla hlípniti se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: večkrat zapovrstjo se mu je močno hlipnilo
  4.      hliptáti  -ám in hlíptati -am nedov.; ) redko sunkovito, daveč se dihati; hlipati: postal je in hliptal / hliptal je za zrakom
  5.      hlód  -a m (ọ̑) 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod 2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl
  6.      hlódar  in hlodár -ja m (ọ̑; á) gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les
  7.      hlódarka  -e ž (ọ̑) les. vsaka od desk, ki so zložene v obliki hloda, iz katerega so nažagane
  8.      hlódček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od hlodec: iz hlodčkov narejen svinjak
  9.      hlódec  -dca m (ọ̑) manjšalnica od hlod: po tleh so ležali razmetani hlodci
  10.      hlódič  -a m (ọ̑) manjšalnica od hlod: kolovoz utrjujejo s polaganjem hlodičev
  11.      hlódje  -a s (ọ̑) hlodovje: zloženo hlodje
  12.      hlodovína  -e ž (í) les v obliki hlodov: neobeljena hlodovina; pomanjkanje hlodovine
  13.      hlodóvje  -a s (ọ̑) več hlodov, hlodi: kup hlodovja
  14.      hlòp  medm. () posnema glas udarca, zamaha: hlop, zaloputne vrata
  15.      hlopéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. hropsti, sopsti: fant je hlopel in odrival napadalca
  16.      hlôpniti  -em dov.) redko 1. hlastniti, čavsniti: pes je hlopnil po grižljaju; kokoš je hlopnila po živalci 2. ekspr. udariti, lopniti: hlopnil ga je po plečih
  17.      hm  [hǝ̀m in h] medm. (ǝ̏; ) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad? // izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil
  18.      hmélj  tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ẹ́) kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj; sušilnica za hmelj / savinjski hmelj ◊ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus
  19.      hmeljár  -ja m (á) kdor prideluje hmelj: savinjski hmeljarji
  20.      hmeljárjenje  -a s (á) pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje
  21.      hmeljárna  -e ž () stavba, v kateri se hmelj odkupuje in pripravlja za prodajo: gradijo novo hmeljarno
  22.      hméljen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci ♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; hmeljno olje najvažnejša sestavina lupulina
  23.      hméljev  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hmelj: hmeljevi listi, poganjki / hmeljeve trte / hmeljev nasad
  24.      hmeljevína  -e ž (í) zeleni deli hmeljevih trt brez plodov: osmukati hmeljevino s hmeljevk; zeleno hmeljevino zrežejo in pokrmijo
  25.      hméljevka  -e ž (ẹ̄) drog, po katerem se ovijajo hmeljeve trte: ostriti, postavljati hmeljevke; zložiti hmeljevke v piramido; bila je suha in dolga kot hmeljevka

   52.064 52.089 52.114 52.139 52.164 52.189 52.214 52.239 52.264 52.289  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA