Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (52.039-52.063) 
- hipertrófičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipertrofijo: hipertrofičen organ; hipertrofično srce / hipertrofična volja pretirano velika ♪
- hipertrofíja -e ž (ȋ) 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti ♪
- hipertrofírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. povečevati se zaradi povečevanja celic: prostata, srce hipertrofira; preh. telovadba hipertrofira mišice 2. knjiž. pretirano povečevati kaj: hipertrofirati detajle; hipertrofirati vlogo posameznih strank ♪
- hípi tudi híppy -ja [hipi] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: družba hipijev; sproščeno seksualno življenje hipijev ♪
- hipnótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipnotike ali hipnozo: hipnotično spanje / hipnotične oči / hipnotično delovanje morfija ♪
- hipnótik tudi hipnótikum -a m (ọ́) farm. sredstvo za uspavanje, uspavalo ♪
- hipnotizêr -ja m (ȇ) kdor hipnotizira: dober, spreten hipnotizer ♪
- hipnotizíranje -a s (ȋ) glagolnik od hipnotizirati ♪
- hipnotizírati -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti koga v hipnozo: hipnotizirati bolnika; pren., ekspr. govornik je s svojim govorom hipnotiziral množico hipnotizíran -a -o: hipnotiziran človek; gleda kakor hipnotiziran ♪
- hipnóza -e ž (ọ̑) spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi // hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi igralke ♪
- hipo... prvi del zloženk nanašajoč se na konja: hipodrom, hipogrif ♪
- hipo... ali hípo... predpona v sestavljenkah (ȋ) 1. za izražanje a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen 2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit ♪
- hipocénter tudi hipocênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa: globina hipocentra ♪
- hipocikloída -e ž (ȋ) geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga ♪
- hipodróm -a m (ọ̑) prostor za konjske dirke, konjsko dirkališče: otvoritev novega, modernega hipodroma ♪
- hipofíza -e ž (ȋ) anat. žleza z notranjim izločanjem pod velikimi možgani, možganski privesek: pomen hipofize za normalno rast organizma ♪
- hípofúnkcija -e ž (ȋ-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice ♪
- hipogríf -a m (ȋ) mitol. bitje s konjskim trupom, ptičjo glavo in perutmi: motiv hipogrifa v latinskem pesništvu ♪
- hipohónder -dra m (ọ́) med. kdor si misli, domišlja, da je bolan, namišljeni bolnik: nervozen, zlovoljen hipohonder ♪
- hipohóndričen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipohondrijo: hipohondričen človek / hipohondrične misli ♪
- hipohondríja -e ž (ȋ) med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo ♪
- hipokámp -a m (ȃ) v grški mitologiji bitje s konjskim trupom in ribjim repom: na sarkofagu je vklesan hipokamp ♪
- hipoklorít -a m (ȋ) kem. sol nižje oksidacijske stopnje: kalcijev, natrijev hipoklorit ♪
- hipokrátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratični nauk o štirih telesnih sokovih / hipokratična medicina ♪
- Hipókratov -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ♦ med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča ♪
51.914 51.939 51.964 51.989 52.014 52.039 52.064 52.089 52.114 52.139 
