Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (51.989-52.013)


  1.      híkorice  -ric ž mn. (ȋ) žarg., šport. smuči iz hikorijevega lesa: zlomil je hikorice ♪
  2.      híkorijev  -a -o (ȋ) pridevnik od hikori: hikorijev les ♪
  3.      hiliázem  -zma m (ā) rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji ♪
  4.      hilomorfízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela ♪
  5.      hilozoízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk grških filozofov, da je življenje lastnost materije ♪
  6.      himalaízem  -zma m (ȋ) alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Himalaje ♪
  7.      himalájec  -jca m (ȃ) publ., ekspr. kdor se udeleži odprave na Himalajo: predavanje znanega himalajca; uspeh naših himalajcev ♪
  8.      hímen  -a m (ȋ) anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen ♪
  9.      himénij  -a m (ẹ́) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica ♪
  10.      himêra  -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
  11.      hímna  -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
  12.      hímničen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na himno: himnično pesništvo / himnični slog / himničen zanos ♪
  13.      hímnika  -e ž (í) lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika // himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi ♪
  14.      hinávček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček ♪
  15.      hinávčenje  -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje ♪
  16.      hinavčeváti  -újem nedov. (á ȗ) hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati ♪
  17.      hinávčiti  -im nedov. (ā ȃ) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje ♪
  18.      hinávec  -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec ♪
  19.      hináviti  -im nedov. (á ȃ) star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen ♪
  20.      hinávka  -e ž (ȃ) hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji ♪
  21.      hínderhônder  -dra [dǝr] m (ȋ-ó) zastar. nerazumljiva, zlasti nemška govorica: slišati je bilo samo hinderhonder ♪
  22.      híndi  -ja m (ȋ) uradni jezik Indije: pogovarjati se v hindiju; neskl. pril.: uporabljati hindi jezik ♪
  23.      híndu  -ja m (ȋ) pripadnik hinduizma: hinduji, budisti in muslimani ♪
  24.      hinduízem  -zma m (ȋ) najbolj razširjena indijska vera ♪
  25.      híp  -a m (ȋ) zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim // knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih ● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno ♪

   51.864 51.889 51.914 51.939 51.964 51.989 52.014 52.039 52.064 52.089  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA