Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (51.939-51.963)


  1.      hidrokinón  -a m (ọ̑) fot. organska snov, ki se rabi za pripravo (fotografskega) razvijalca: metol in hidrokinon ♪
  2.      hidrolítičen  -čna -o (í) pridevnik od hidroliza: hidrolitični postopek ♪
  3.      hidrolíza  -e ž (ȋ) kem. razstavljanje spojine z vodo tako, da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine: hidroliza maščob, soli ♪
  4.      hidrolizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. razstavljati spojino s hidrolizo: hidrolizirati maščobe / mila rada hidrolizirajo; kromov sulfat se hidrolizira v bazični kromov sulfat in žveplovo kislino ♪
  5.      hidrológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi ♪
  6.      hidrologíja  -e ž (ȋ) veda o vodovju: uporaba dosežkov hidrologije v kmetijstvu; sekcija za hidrologijo krasa ♪
  7.      hídromeháničen  -čna -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanična teorija trenja / izvoz hidromehanične opreme ♪
  8.      hídromehánika  -e ž (ȋ-á) fiz. nauk o silah in gibanju tekočin ♪
  9.      hídromeliorácija  -e ž (ȋ-á) izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem: izdelati načrt za hidromelioracijo ♪
  10.      hidrometríja  -e ž (ȋ) veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka ♪
  11.      hidroplán  -a m (ȃ) letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: izvidniški hidroplan ♪
  12.      hidropónika  -e ž (ọ́) vrtn. gojitev rastlin v vodi, ki vsebuje vse za rast potrebne rudninske snovi ♪
  13.      hídrotéhničen  -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na hidrotehniko: kanal je hidrotehnični objekt / hidrotehnična dela v pristanišču / hidrotehnični inženir ♪
  14.      hídrotéhnik  -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za hidrotehniko: inženir hidrotehnik ♪
  15.      hídrotéhnika  -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika ♪
  16.      hídrotermálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo: hidrotermalne raztopine / hidrotermalni mineral rudnina, ki se izloči iz naravne vroče vodne raztopine; hidrotermalna metamorfoza spremembe kamnin pod vplivom vročih vodnih raztopin hídrotermálno prisl.: pirit nastaja hidrotermalno ♪
  17.      hierárh  -a m (ȃ) 1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi katoliške cerkve 2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi ♪
  18.      hierárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hierarhijo: hierarhičen odnos, red / hierarhična lestvica razvrstitev (posameznikov) po položaju, funkcijah, pomembnosti ♦ rel. hierarhični apostolat pod vodstvom cerkvene hierarhije opravljana dejavnost za zveličanje soljudi hierárhično prisl.: hierarhično urejena družba ♪
  19.      hierarhíja  -e ž (ȋ) razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije ♪
  20.      hierarhizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. razvrščati (posameznike) po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhizirati organizacijo hierarhizíran -a -o: hierarhizirana družba ♪
  21.      hierátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. 1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir 2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost ◊ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih ♪
  22.      hieroglíf  -a m (ȋ) 1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife // mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi 2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov ♪
  23.      hieroglífen  -fna -o (ȋ) pridevnik od hieroglif: hieroglifna pisava ♪
  24.      hífa  -e ž (ȋ) bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka ♪
  25.      hi-fi  [hájfí] neskl. pril. (ȃ-ȋ) žarg., elektr. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave ♪

   51.814 51.839 51.864 51.889 51.914 51.939 51.964 51.989 52.014 52.039  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA