Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (51.814-51.838) 
- helót -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov ♪
- hematít -a m (ȋ) min. 1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita; pridobivati železo iz hematita 2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom ♪
- hematuríja -e ž (ȋ) med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost: znak te bolezni je hematurija ♪
- hémbraj -te medm. (ẹ̑) nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi ♪
- hémbran -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezična hémbrano prisl.: hembrano malo je tega ♪
- hemi... predpona v sestavljenkah nanašajoč se na pol, polovico: hemisfera ♪
- hemo... prvi del zloženk nanašajoč se na kri: hemofilija, hemoglobin ♪
- hemofilíja -e ž (ȋ) med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost: podedoval je hemofilijo ♪
- hemoglobín -a m (ȋ) biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina ♪
- hemográm -a m (ȃ) med. zapis rezultata krvne preiskave ♪
- hemolítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hemolizo: hemolitični simptomi / hemolitična anemija ♪
- hemolíza -e ž (ȋ) med. razpadanje rdečih krvničk in sprostitev hemoglobina iz njih: dolga operacija srca je bila tvegana zaradi hemolize ♪
- hemolizín -a m (ȋ) med. snov, ki povzroča hemolizo: bakterijski hemolizin ♪
- hemorágičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hemoragijo: hemoragični tifus / hemoragična diateza ♪
- hemoroíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hemoroide: hemoroiden bolnik / hemoroidna krvavitev / slabš. star, hemoroiden uradnik ♪
- hemoroídi -ov m mn. (ȋ) med. bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini, zlata žila: operirati hemoroide ♪
- hémpa -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno, slabš. neumna, nespametna ženska: ne poslušaj je, saj vidiš, da je hempa ♪
- héna -e ž (ẹ̑) bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni // kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje ♪
- héncaj -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo! ♪
- héncan -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: hencana neroda héncano prisl.: hencano hitro je obmolknil ♪
- hénry -ja [henri] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje električne induktivnosti: induktivnost tuljave je pet henryjev ♪
- hènt medm. (ȅ) star. izraža podkrepitev trditve; šment, šent: hent, kako ga je zdelalo! sam.: ni hent, da ne bi raslo! ♪
- héntaj -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no! ♪
- héntan -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: hentani paglavec, ta jih ima za ušesi; hentane muhe, kako so sitne / kot kletvica hentana reč, zdaj pa imamo héntano prisl.: to je hentano draga reč; hentano malo mi je do tega / kot vzklik hentano, boš šel proč! ♪
- hèp medm. (ȅ) posnema glas race ♪
51.689 51.714 51.739 51.764 51.789 51.814 51.839 51.864 51.889 51.914