Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (51.789-51.813)



  1.      héktolíter  -tra m (ẹ̑-í) prostorninska mera, 100 l: sod drži osem hektolitrov [hl]; hektoliter vina
  2.      héktométer  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) redko dolžinska mera, 100 m
  3.      helánca  tudi helánka -e [prva oblika -nka in -nca] ž () tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: postopek kodranja helance // tkanina ali pletenina iz te preje: smučarske hlače iz helance
  4.      helebárda  -e ž () nekdaj orožje v obliki sulice s široko sekiro in kavljem pod ostjo: straže na obzidju so bile oborožene z dolgimi helebardami; nočni čuvaj s helebardo
  5.      helebárden  -dna -o () pridevnik od helebarda: helebardna ostrina
  6.      helebardír  -ja m (í) nekdaj vojak, oborožen s helebardo: helebardirji so stražili dvižni most
  7.      helebárdnik  -a m () helebardir: poveljeval je skupini helebardnikov
  8.      helenízem  -zma m () 1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma // miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso 2. lingv. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini
  9.      helenizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj helensko, grško: helenizirali so dobro polovico Male Azije / priseljence so popolnoma helenizirali helenizíran -a -o: Grki in helenizirani tujci
  10.      héler  -ja m (ẹ̑) nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar
  11.      hélij  -a m (ẹ́) kem. lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element He: s helijem polnjeni baloni
  12.      hélijev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na helij: jedra helijevih atomov ♦ elektr. helijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirani helij
  13.      hélikon  -a m (ẹ̑) muz. veliko trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti na helikon; godbeniki z bleščečimi helikoni čez ramena
  14.      helikópter  -ja m (ọ́) motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem; vojaški helikopter; pilot helikopterja
  15.      heliocéntričen  tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem
  16.      heliocentrízem  -zma m () astr. nazor, po katerem je Sonce središče vesolja: Kopernikov heliocentrizem
  17.      heliofílen  -lna -o prid. () bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline
  18.      heliográf  -a m () 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje
  19.      heliográm  -a m () meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja: sneti, zamenjati heliogram
  20.      héliogravúra  -e ž (ẹ̑-) tisk. tehnika globokega tiska s kovinske plošče: tiskati na osnovi heliogravure
  21.      héliotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo
  22.      hélioterapíja  -e ž (ẹ̑-) med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto: helioterapija kostne tuberkuloze
  23.      heliotróp  -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom
  24.      heliotropízem  -zma m () bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe
  25.      helmintíaza  tudi helmintiáza -e ž (; ) med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil; helmintiaza pri ovci

   51.664 51.689 51.714 51.739 51.764 51.789 51.814 51.839 51.864 51.889  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA