Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (51.739-51.763)



  1.      havaríja  -e ž () poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo ♦ jur. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor
  2.      havarírati  -am dov. in nedov. () biti prizadet s havarijo: ladja je havarirala; pren., ekspr. njegovi dramski poskusi so havarirali zaradi sentimentalnosti junakov havaríran -a -o: havarirana ladja; havarirano letalo / havariran avtomobil karamboliran
  3.      hávba  -e ž () 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega
  4.      hávbica  -e ž () voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic
  5.      hávbičen  -čna -o prid. () nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija
  6.      hávelok  -a m () nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok; moški v haveloku
  7.      havhàv  medm. () posnema pasji glas; hovhov: pes je divje lajal na mimoidoče: havhav, havhav
  8.      hazárd  -a m () igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
  9.      hazárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev
  10.      hazardêr  -ja m () kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
  11.      hazardíranje  -a s () glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki
  12.      hazardírati  -am nedov. () igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki
  13.      hazéna  -e ž (ẹ̑) šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno
  14.      hčérica  -e ž (ẹ̑) star. hčerkica: veliko je govoril o svoji hčerici
  15.      hčérin  -a -o (ẹ̑) svojilni pridevnik od hči: hčerina obleka; hčerino trmoglavljenje
  16.      hčerínji  -a -e prid. () nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerinbiol. hčerinja celica hčerinska celica
  17.      hčérka  -e ž (ẹ̑) zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko
  18.      hčérkica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od hčerka: hčerkico je peljal na sprehod / hčerkica moja!
  19.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma ( ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
  20.        inmedm. (ẹ̑; ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he
  21.      hebáti  -ám [hǝb] nedov.) nar. zahodno suvati, drezati: ne hebaj me; živina se heba
  22.      hebraízem  -zma m () lingv. element hebrejščine v kakem drugem jeziku
  23.      héc  -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenompog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin
  24.      hécati  -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov hécati se delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se
  25.      hécen  -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog. 1. šaljiv: hecen fant 2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje hécno prisl.: hecno govoriti

   51.614 51.639 51.664 51.689 51.714 51.739 51.764 51.789 51.814 51.839  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA