Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (51.714-51.738)


  1.      hárfen  -fna -o (ȃ) pridevnik od harfa: harfne strune ♪
  2.      hárita  -e ž (ȃ) v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline ♪
  3.      harlekín  -a m (ȋ) šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin // slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin ◊ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina ♪
  4.      harlekináda  -e ž (ȃ) gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado; italijanska harlekinada ♪
  5.      harmatán  -a m (ȃ) meteor. suh veter, ki piha iz Sahare proti Atlantskemu oceanu: harmatan dviga oblake prahu ♪
  6.      harmóničen  -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati ♪
  7.      harmónij  -a m (ọ́) orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali: igrati (na) harmonij ♪
  8.      harmoníja  -e ž (ȋ) 1. ubranost, skladnost: vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v kolektivu; živeti v harmoniji 2. muz. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov // istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord: molova harmonija // nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta ♪
  9.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice ♦ muz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika ♪
  10.      harmónikarica  -e ž (ọ́) ženska, ki igra (na) harmoniko ♪
  11.      harmonírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. skladati se, ujemati se: njuni nazori harmonirajo; barve lepo harmonirajo; figura harmonira z ozadjem ♪
  12.      harmonizácija  -e ž (á) glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju ♪
  13.      harmonizátor  -ja m (ȃ) muz. kdor harmonizira: zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi ♪
  14.      harmonízem  -zma m (ȋ) knjiž. težnja po harmoničnosti: bil je vnet zagovornik harmonizma ♪
  15.      harmonizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve 2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve harmonizíran -a -o: pesem, harmonizirana za moški zbor ♪
  16.      hárpija  in harpíja -e ž (á; ȋ) 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino ◊ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya ♪
  17.      harpúna  -e ž (ȗ) 1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune ♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj 2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno ♪
  18.      harpúnar  -ja m (ȗ) kdor meče harpuno ali strelja z njo: kitu se je približal čoln z veslači, krmarjem in harpunarjem ♪
  19.      harpunírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo harpuníran -a -o: harpunirana riba ♪
  20.      hatêrija  -e ž (é) zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: haterija je živi fosil ♪
  21.      háuptman  -a [hau̯p-] m (á) v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan: na čelu kolone je jahal hauptman ♪
  22.      hàv  medm. (ȁ) posnema pasji glas; hov: hav, se je oglasil pes iz utice; hav, hav, hav! ♪
  23.      havána  -e ž (ȃ) cigara iz boljših vrst tobaka, zlasti kubanskega: kadil je samo havane; neskl. pril.: škatla havana cigar ♪
  24.      havánec  -nca m (ȃ) vet. srednje velik kunec temno rjave barve, ki se goji predvsem zaradi krzna ♪
  25.      havánka  -e ž (ȃ) havana: prižgati si havanko ♪

   51.589 51.614 51.639 51.664 51.689 51.714 51.739 51.764 51.789 51.814  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA