Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (51.539-51.563)



  1.      gúdek  -a m () nar. prašiček: Čoka je skotila dvanajst gudekov (F. Godina)
  2.      gudrón  -a m (ọ̑) kem. gost, črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran
  3.      gúg  -a m () šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge: napravil je velik gug
  4.      gugálec  -lca [c in lc] m () redko kdor se guga: gugalci so se na gugalnici hitro menjavali
  5.      gugálen  -lna -o prid. () ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje)
  6.      gugálka  -e [k in lk] ž () redko gugalnica: gugati se na gugalki
  7.      gugálnica  -e [tudi n] ž () priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža: narediti gugalnico; sesti na gugalnico; gugali so se na gugalnicah in se vrteli na vrtiljakih
  8.      gugálnik  -a [tudi n] m () gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik
  9.      gúganje  -a s (ū) glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje
  10.      gúgati  -am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodilanavt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej gugáje: gugaje zibko, je zaspala gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu
  11.      gúgav  -a -o prid. (ū) ki se guga: padel je z gugavega voza / ima gugavo pisalno mizo gúgavo prisl.: gugavo hodi
  12.      gúgavec  -vca m (ū) ekspr. kdor gugavo hodi
  13.      gugljáj  -a m () premik iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: ladja se ziblje v počasnih gugljajih
  14.      gúgljav  -a -o prid. (ū) gugav, gugast: gugljava lestev
  15.      gúla  -e ž (ū) les. grčavo poleno, ki se ne da cepiti: hrastova gula
  16.      gulág  -a m () v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za zapornike, zlasti politične: poslati koga v gulag
  17.      gúlden  -dna m (ū) nizozemska denarna enota: plačali so sto guldnov // kovanec v vrednosti te enote
  18.      gúlež  -a m () 1. žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: v razredu je nekaj guležev 2. slabš., redko izkoriščevalec, oderuh: založnik je bil neusmiljen gulež
  19.      gúliti  -im nedov., gúlila in gulíla (ú) 1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesapog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, imalov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico 2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili gúliti se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata
  20.      gúljenje  -a s (ú) žarg., šol. mehanično učenje, brez razumevanja: guljenje ne zadošča, snov je treba tudi razumeti / ekspr. med guljenjem za izpite ni našel časa za leposlovje
  21.      gúma  -e ž () 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: proizvajati gumo; prevleči z gumo; mehka guma; industrija gume; igrače, tla iz gume / sintetična, umetna guma / penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov; surova guma kavčuk 2. izdelek iz te snovi: tesnilna guma za ekonom lonec; gorski čevlji z rebrasto gumo z rebrastimi gumijastimi podplati // obroč iz te snovi za na kolo vozila, plašč: kupiti nove gume; zamenjati gume pri avtomobilu / avtomobilska guma; zimske gume globoko narezane; guma za motor, za kolo 3. med. bula, značilna za tretji stadij sifilisa: pojavitev gum
  22.      gúmar  -ja m () pog. voz z gumijastimi kolesi: voziti z gumarjem
  23.      gúmar  tudi gumár -ja m (; á) delavec v proizvodnji gume ali gumijastih izdelkov: iščemo več gumarjev
  24.      gúmarica  -e ž () nav. mn., pog. čevelj z gumijastim podplatom: nosi gumarice; plesal je kar v gumaricah
  25.      gúmb  -a m () predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb // gumbu podoben nastavek a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom ◊ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti

   51.414 51.439 51.464 51.489 51.514 51.539 51.564 51.589 51.614 51.639  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA