Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (51.489-51.513)



  1.      grúčica  -e ž (ú) nav. ekspr. manjšalnica od gruča: gručica prijateljev / gručice prsti
  2.      grúda  -e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala ● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovinaagr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
  3.      grudàt  -áta -o prid. ( ā) redko grudast: grudata zemlja
  4.      grúdav  -a -o prid. (ú) grudast: grudava zemlja / pot je bila strma in grudava
  5.      grúden  -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz
  6.      grúdi  -i ž mn. () 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud
  7.      grúdica  -e ž (ú) manjšalnica od gruda: grudica blata; grudica zemlje / grudica snega / mešati moramo tako dolgo, da je moka čisto brez grudic
  8.      grúditi  -im nedov.) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki
  9.      grúdje  -a s () nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje
  10.      grúdnat  -a -o prid. () redko grudast: grudnata zemlja
  11.      grugrú  medm. () posnema glas goloba, grlice: grugru, grugru, se oglaša golob
  12.      grúh  -a m () nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot
  13.      grúj  -a m () zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger
  14.      grúliti  -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú) 1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal // ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil 2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil grulèč -éča -e: gruleči golobje
  15.      grúljenje  -a s (ú) glagolnik od gruliti: gruljenje domačih golobov / ugaja ji njegovo nežno gruljenje
  16.      grum  tudi groom -a [grúm] m () v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum
  17.      grundírati  -am nedov. in dov. () teh. nanašati osnovno barvo, podbarvati: grundirati s kredo
  18.      grùnt  grúnta m ( ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar
  19.      grúntar  -ja m () raba peša lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja
  20.      grúntarica  -e ž () lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah
  21.      grúntati  -am nedov. (ú) pog. premišljevati, razglabljati: kar naprej kaj grunta in tuhta; grunta o problemu / dolgo je gruntal, kako bi ga pridobil
  22.      grúntec  -tca m () nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec
  23.      grúnten  -tna -o prid. () nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo
  24.      grúntič  -a m () nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča
  25.      grúpa  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev // več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov 2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa ◊ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje

   51.364 51.389 51.414 51.439 51.464 51.489 51.514 51.539 51.564 51.589  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA