Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (51.414-51.438)


  1.      gróblje  -a s (ọ̑) 1. več grobelj: med grobljem so rasle koprive / od hiše je ostalo le še kamnito groblje 2. zastar. pokopališče: nihče v vasi ni več pomnil, kdaj so zadnjega pokopali na tisto groblje / staroslovensko groblje grobišče ♪
  2.      gróbnica  -e ž (ọ̑) zidan, obzidan prostor za pokopavanje mrličev: pokopali so ga v grobnico; kraljeva, rodbinska grobnica / grobnica narodnih herojev ♪
  3.      grobnína  -e ž (ȋ) pristojbina za prostor na pokopališču ♪
  4.      grobokòp  -ópa m (ȍ ọ́) star. grobar: grobokop je imel tisti dan veliko dela / sebičnost je grobokop naših skupnih koristi ♪
  5.      grobóvje  -a s (ọ̑) star. več grobov, grobovi: ob pogledu na grobovje so se mu vzbudile otožne misli ♪
  6.      grobozŕnat  -a -o prid. (ȓ) ki ima groba, debela zrna: grobozrnat pesek / grobozrnat marmor ♪
  7.      gród 1 -a m (ọ̑) grot: stresti pšenico v grod ♪
  8.      gród 2 -a m (ọ̑) teh. ogrodje, zlasti pri vozilu: pregledati stanje vozovnega groda ♪
  9.      gród  -i ž (ọ̑) zastar. prsi, oprsje: junakova grod se je pod udarcem stresla ♪
  10.      gródelj  -dlja m (ọ́) metal. železo, ki pride iz plavža: po vpihavanju kisika se grodelj spremeni v jeklo / beli z belo, sivi grodelj s sivo prelomno ploskvijo ♪
  11.      gródnica  -e ž (ọ̑) 1. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: ploščata grodnica 2. navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi: prednja in zadnja grodnica ♪
  12.      gródničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grodnico: grodnične mišice ♦ zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam ♪
  13.      gròf  grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje (ȍ ó) v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof; bogat grof; živel je kot grof bahaško, imenitno / celjski grofje ♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino ♪
  14.      grofíca  -e ž (í) 1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje: bogata grofica; drži se kot grofica bahaško, imenitno 2. grofova žena: grof in grofica ♪
  15.      grofìč  -íča m (ȉ í) 1. grofov sin: pisal je materi mladega grofiča 2. iron. grof: kaj pa bodo takile grofiči ♪
  16.      grofíčna  -e ž (ȋ) grofova hči: grofinja je natančna, grofična pa še bolj ♪
  17.      grofíja  -e ž (ȋ) 1. v fevdalizmu grofova posest: za nagrado je dobil grofijo 2. v nekaterih državah večja upravna enota ♪
  18.      grôfinja  tudi grofínja -e ž (ó; í) grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno ♪
  19.      grôfov  -a -o stil. grôfov -óva -o prid. (ó; ó ọ́) nanašajoč se na grofa: bil je grofov hlapec; grofova hči; grofova posest je bila obsežna; sam.: najemniki so životarili na grofovem na grofovi posesti ♪
  20.      grofovína  -e ž (í) star. grofija: celjska grofovina ♪
  21.      gróg  -a m (ọ̑) vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog ♪
  22.      gróggy  [grogi] prid. neskl. (ọ̑) šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev (pri boksu): oba boksarja sta bila groggy ♪
  23.      gròh  grôha m (ȍ ó) petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin; tuf: bazaltni groh ♪
  24.      grohòt  -ôta m (ȍ ó) raba peša krohot: od vseh strani se je razlegel grohot; divji grohot ♪
  25.      grohotánje  -a s (ȃ) raba peša krohotanje: slišalo se je grohotanje moških in hihitanje žensk ♪

   51.289 51.314 51.339 51.364 51.389 51.414 51.439 51.464 51.489 51.514  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA