Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (51.039-51.063) 
- gradník 2 -a m (í) star. gospodar ali poveljnik gradu: kot gradnik je imel vso oblast ♪
- grádnikovec -vca m (ȃ) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gradnikove brigade: gradnikovci so zavzeli sovražnikovo postojanko ♪
- grádnja -e ž (ā) 1. glagolnik od graditi: a) gradnjo so ustavili, ker je zmanjkalo sredstev; publ. hotel je v gradnji se gradi; črna gradnja; privatna gradnja; gradnja hiš, novih stanovanj; gradnja cest, mostov, vodovoda; gradnje brez dovoljenja; gradnja v lesu se je razvila šele, ko je človek obvladal kovinsko orodje; industrijski način gradnje; hiša solidne gradnje solidno zgrajena hiša / gradnja lastne osebnosti; gradnja socializma b) gradnja motorjev, strojev; gradnja parnikov; gradnja atomskega reaktorja 2. kar je zgrajeno, sezidano: tla v predsobi so pri novih gradnjah prekrita s parketom 3. ustroj, sestava, kompozicija: podobno gradnjo imajo Shakespearove drame; dramaturška, glasbena gradnja; neslovenska gradnja stavkov; roman je v gradnji ohlapen / poznati gradnjo telesa ◊ grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; klasična gradnja pri kateri se zidovi gradijo iz
zidakov, kamenja, cementa; montažna gradnja z večjimi, že prej industrijsko izdelanimi deli; nizka gradnja katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; visoka gradnja katere glavni deli so nad zemljo ♪
- graduácija -e ž (á) teh. označitev merske priprave s črticami, navadno tudi s številkami, razdelba: izdelati graduacijo // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi ♪
- graduále in graduál -a m (ȃ) rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem, stopniški spev ♪
- graduálen -lna -o prid. (ȃ) ki ima stopnje, stopenjski: gradualni razvoj / v stilnem izražanju se opažajo gradualne razlike ♪
- graduíranec -nca m (ȋ) zastar. kdor ima akademski naslov ♪
- graduírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. teh. označiti, opremiti mersko pripravo s črticami, navadno tudi s številkami: graduirati merilno cevko; graduirati termometer 2. zastar. dati, podeliti akademski naslov: graduirati kandidate graduíran -a -o: mesto je dobilo prvega graduiranega zdravnika v 16. stoletju, prej pa je imelo ranocelnika; graduirana epruveta ♪
- gráf -a m (ȃ) 1. mat. krivulja, ki v koordinatnem sistemu prikazuje odvisnost dveh količin; diagram: graf funkcije; točke grafa 2. teh. shematičen prikaz napeljav, vezij, komunikacij: graf cestnega omrežja; graf električnega vezja ♪
- grafém -a m (ẹ̑) lingv. pisno znamenje za glasove, foneme ali pojave stavčne fonetike: črke, ločila in drugi grafemi ♪
- gráfičar -ja m (á) delavec v grafični, tiskarski industriji: grafičarji so si ogledali moderno tiskarno ♪
- gráfičarka -e ž (á) ženska oblika od grafik ali grafičar: kritika jo uvršča med najpomembnejše sodobne slikarke in grafičarke ♪
- gráfičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na grafika 1, 3: a) grafični bienale; grafična zbirka b) dela v različnih grafičnih tehnikah / grafična umetnost / grafični list odtis v kaki grafični tehniki c) grafične razlike med obema zapisoma 2. nanašajoč se na tiskarstvo ali tisk: grafični izdelki; grafična industrija, stroka, šola; velikost grafičnega dela 3. narejen z risbo, s črtami: grafični prikaz vplivnih področij; grafična ponazoritev / grafično znamenje za glas, za naglas ♦ geom. grafična rešitev geometrijske naloge gráfično prisl.: grafično prikazani rezultati analiz ♪
- grafíja -e ž (ȋ) lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj; grafika: zaznamovanje mehčanja v različnih grafijah ♪
- gráfik -a m (á) 1. kdor dela grafike: razstava domačih grafikov 2. redko grafičar: zaposlovanje grafikov ♪
- gráfika -e ž (á) 1. likovna umetnost, pri kateri se na plošči izdelana risba odtiskuje: ukvarjati se z grafiko; nove tehnike v grafiki / umetniška grafika; uporabna grafika // odtis v kaki grafični tehniki: grafike in akvareli / razstava grafike / pregled partizanske grafike 2. redko tiskarstvo: število zaposlenih v grafiki 3. lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj: grafika spomenikov; posnemanje stare grafike / starovisokonemška grafika ◊ muz. glasbena grafika sistem znamenj za zapisovanje šumov in tonov; tisk. grafika nekdaj dejavnost, ki se ukvarja z ročnim odtiskovanjem ♪
- gráfikon tudi grafikón -a m (á; ọ̑) grafično prikazana velikost, struktura ali potek kakega pojava: grafikon kaže, do katere mere so dosegli plan; delo bo ilustrirano s fotografijami in grafikoni; grafikon opravljenega dela / stene so polne grafikonov ♪
- grafít -a m (ȋ) mehka rudnina temno sive barve kovinskega sijaja: premazati z grafitom; grafit za izdelovanje svinčnikov ♦ min. ena izmed oblik ogljika ♪
- grafíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na grafit: grafitni prah; grafitni svinčniki / avto grafitne barve ♦ metal. grafitni talilnik posoda iz grafita za taljenje kovin ♪
- grafitírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati, prašiti z grafitom: grafitirati glino; grafitirati vrata pri peči grafitíran -a -o: grafitirana površina; grafitirana mast za mazanje ležajev mast z dodatkom grafita ♪
- grafítov -a -o (ȋ) pridevnik od grafit: grafitovi kristali; grafitovi skrilavci ♪
- grafízem -zma m (ȋ) um. črta v površinski in kompozicionalni strukturi umetnine: vertikalni grafizmi; združitev grafizmov in lahnih barvnih poudarkov // likovno izražanje ali poudarjanje s črtami: preprost, a premišljen grafizem ♪
- grafológ -a m (ọ̑) strokovnjak za grafologijo: grafolog je ugotovil identiteto; dati pisavo v analizo grafologu ♪
- grafologíja -e ž (ȋ) proučevanje, ugotavljanje človekovega značaja iz njegove pisave: ukvarja se z grafologijo // veda o tem ♪
- grafomaníja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju: opaziti znake grafomanije ♪
50.914 50.939 50.964 50.989 51.014 51.039 51.064 51.089 51.114 51.139 
