Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (50.789-50.813)


  1.      góltati  -am [u̯t] nedov. (ọ́) 1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: bil je zelo lačen, zato je kosilo kar goltal; golta žgance; nenasitno goltati // ekspr. požirati: kar cele kose mesa golta; grlo ga boli in le s težavo golta slino / plamen je goltal papirje / vsak dan golta tablete za živce uživa, jemlje ∙ ekspr. goltal jo je z očmi, s pogledi poželjivo jo je ogledoval 2. ekspr., redko zadrževati, premagovati: goltati gnev, jezo / goltati solze goltáje: goltaje se je zalival z vinom goltajóč -a -e: gledal je v goltajoči plamen ♪
  2.      goltàv  -áva -o [u̯t] prid. (ȁ á) star. požrešen: goltav človek / goltav je bil na žganje goltávo prisl.: goltavo jesti ♪
  3.      goltávec  -vca [u̯t] m (ȃ) star. požrešnež ♪
  4.      gólten  -tna -o [u̯t] prid. (ọ̑; drugi pomen ọ̄) 1. nanašajoč se na golt: goltna bezgavka / spregovoril je s tihim, goltnim glasom 2. star. požrešen: bil je zelo golten ♪
  5.      goltljáj  -a [u̯t] m (ȃ) ekspr., redko požirek, grižljaj: zadnji goltljaj je spustil po grlu ♪
  6.      góltnež  -a [u̯t] m (ọ̑) slabš., redko požrešnež: takšen goltnež je, da bi najraje vse sam pojedel ♪
  7.      góltnik  -a [u̯t] m (ọ̑) lingv. glas, tvorjen v žrelni votlini: arabski goltniki ♪
  8.      góltniti  -em [u̯t] dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. 1. hitro, sunkovito kaj reči, spregovoriti: ves prestrašen je nekaj goltnil 2. narediti požirek: parkrat je goltnil žganje, pa mu je odleglo ♪
  9.      golžún  -a [u̯ž] m (ȗ) nar. primorsko golša (pri perutnini): kokoši z velikimi golžuni ♪
  10.      gomád  -i ž (ȃ) star. golazen: iz zemlje je prilezla številna gomad ♪
  11.      gomárati  -am nedov. (ȃ) star. 1. plaziti se, kobacati: otrok je gomaral okrog matere 2. garati: ves teden gomara po njivah in travnikih; trdo gomarati ♪
  12.      gomázen  -zni ž (ȃ) star. golazen: nadležna, strupena gomazen; zvija se kot gomazen ♪
  13.      gomázen  -zna -o prid. (ā) star. ki gomazi: gomazna črvad ♪
  14.      gomazênje  -a s (é) glagolnik od gomazeti: gomazenje ljudi / začutil je lahno gomazenje v nogah ♪
  15.      gomazéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: po cestah gomazijo ljudje; mravlje so gomazele po listih / v mesu so gomazeli črvi / brezoseb., ekspr.: na smetišču je gomazelo (od) podgan bilo jih je zelo veliko; v potoku je bilo toliko rib, da je kar gomazelo; pren., ekspr. čudne misli mi gomazijo po glavi 2. z dajalnikom imeti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: od groze so mu gomazeli mravljinci po hrbtu; brezoseb. od strahu mu je gomazelo po telesu gomazèč -éča -e: gomazeče mravlje; stal je sredi gomazeče množice ♪
  16.      gomáziti  -im nedov. (á ȃ) nav. 3. os., star. gomazeti: črvi so gomazili po mesu ♪
  17.      gomezéti  -ím [mǝz in mez] nedov., gomezì in gomêzi (ẹ́ í) nav. 3. os. gomazeti: mravlje so gomezele po listih / strah jim gomezi po udih ♪
  18.      gomezíca  -e [mǝz in mez] ž (í) 1. mn., redko srh, mravljinci: gomezice so mi šle po hrbtu 2. alp. voda, ki se cedi iz razpok ali izpod snega in rahlo obliva skalo ♪
  19.      gomezljáti  -ám [mǝz in mez] nedov. (á ȃ) nav. 3. os., ekspr. gomazeti: črvi gomezljajo po mesu / brezoseb. vse je gomezljalo (od) mravelj ♪
  20.      gomezljàv  -áva -o [mǝz in mez] prid. (ȁ á) ekspr. ki gomazi: gomezljave množice ♪
  21.      gomezljív  -a -o [mǝz in mez] prid. (ȋ í) ekspr. ki gomazi: gomezljive mravlje / obšla ga je gomezljiva zona ♪
  22.      gomíla  -e ž (ȋ) 1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo 2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja // velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi 3. zastar. grič, hrib: sončna gomila ◊ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov ♪
  23.      gomílica 1 -e ž (ȋ) manjšalnica od gomila: gomilice na otroškem pokopališču ♪
  24.      gomílica 2 -e ž (ȋ) nav. mn., redko kamilica: skuhati čaj iz gomilic ♪
  25.      gomíliti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. kopičiti, množiti: vse življenje je gomilil kapital; dokazno gradivo se mu gomili v predalu / gomiliti les / otroci so se gomilili v svojem kotu stiskali, gnetli ♪

   50.664 50.689 50.714 50.739 50.764 50.789 50.814 50.839 50.864 50.889  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA