Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (50.564-50.588)



  1.      gnílec  -lca [c in lc] m () star. vino iz nagnitega grozdja: dali so mu piti samega gnilca ◊ bot. hrast s kratkopecljatimi listi in pecljatimi plodovi; dob
  2.      gnilína  -e ž (í) 1. redko gnila snov; gniloba: odstraniti gnilino iz kleti 2. agr. nagnito grozdje: prešati gnilino // vino iz takega grozdja
  3.      gnilôba  -e ž (ó) 1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo; gniloba lesa, koruze, sadja; duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba // gnila snov: izrezati gnilobo iz jabolka / pospravil je klet in odnesel vso gnilobo na smetišče 2. slabš. pokvarjenost, malovrednost: gniloba družbe / gniloba v podjetju // zelo len človek: ta fant je prava gniloba / kot psovka gniloba gnila ◊ čeb. huda gniloba nalezljiva bolezen čebelje zalege; gozd. rdeča gniloba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; lesna trohnoba
  4.      gnilôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na gnilobo: gnilobni proces; gnilobna infekcija / gniloben vonj / gnilobna miselnost ◊ biol. gnilobne bakterije bakterije, ki povzročajo gnitje; čeb. gnilobna zalega zalega, obolela za hudo gnilobo
  5.      gniložívka  -e ž () bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali: gniloživke in zajedavke
  6.      gníti  gníjem nedov., stil. gnijó (í ) 1. razkrajati se, razpadati, navadno zaradi delovanja bakterij: krompir gnije; listje je gnilo ∙ ekspr. že dolgo gnije v jami je mrtev 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: celo zimo je gnil za pečjo / leto dni sem gnil v ustaški ječi gnijóč -a -e: gnijoče sadje; gnijoča trupla
  7.      gnítje  -a s (í) glagolnik od gniti: gnitje sadja / preprečevati procese gnitja / gnitje zob
  8.      gnját  -i inž () prekajeno svinjsko stegno: v izložbi so visele gnjati in salame / narezala je poln krožnik gnjati / gnjat z jajcem
  9.      gnjátnica  -e ž () zastar. kost pri gnjati: v ješprenju se je kuhala gnjatnica s precejšnjim kosom mesa
  10.      gnjávež  -a m () ekspr., redko gnjavljenje: ni mogel več prenašati tega gnjaveža
  11.      gnjáviti  -im nedov.) ekspr. vztrajno, vsiljivo nadlegovati: z vsemi mogočimi vprašanji ga je gnjavil; nikdar je ni gnjavil s svojimi skrbmi // pog. mučiti, trpinčiti: gnjaviti jetnike / skrbi so jo gnjavile; gnjavi se z nalogami
  12.      gnjávljenje  -a s (á) glagolnik od gnjaviti: končno je bil rešen njegovega gnjavljenja / gnjavljenje z vsakdanjimi skrbmi
  13.      gnjêc  -a m () nar. vzhodno debelušen otrok
  14.      gnócati  -am nedov. (ọ̑) nar. obotavljati se, oklevati: nikar tako ne gnocaj
  15.      gnój  -á in -a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja se ko petelin na gnoju / hlevski gnoj // redko gnojilo: izčrpani zemlji je treba dajati gnoj / umetni gnoj 2. gosta, navadno rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih: gnoj se cedi iz rane; brisati gnoj; gost gnoj 3. nizko zelo len, zanikrn človek: spodi ta gnoj od hiše; bil si in boš ostal gnoj ● ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko
  16.      gnoják  -a m (á) vrtn. zaprta greda, ogrevana z gnojem: vzgojiti sadike v gnojaku
  17.      gnojár  -ja m (á) kdor nosi ali razvaža gnoj: najeli so gnojarje
  18.      gnôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj: a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane
  19.      gnojênje  -a s (é) glagolnik od gnojiti: a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom ♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja
  20.      gnójevka  -e ž (ọ̑) vrtn. prst iz preperelega gnoja: lončnicam so dodali še gnojevko
  21.      gnojílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gnojilo: gnojilna raztopina; gnojilne snovi / gnojilna vrednost
  22.      gnojílo  -a s (í) snov, ki se dodaja zemlji za večanje njene rodovitnosti: kupiti, proizvajati gnojila; za gnojilo se pri povrtninah najpogosteje uporablja hlevski gnoj; dušičnato, kalijevo gnojilo; naravna, umetna gnojila
  23.      gnojíti  -ím nedov. ( í) dodajati zemlji gnojilo: gnojimo v jeseni in spomladi; gnojiti krompir, star. krompirju; gnojiti s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili; dobro, temeljito gnojiti; pren., ekspr. ljudstvo je s krvjo gnojilo to zemljo // večati rodovitnost zemlje: tudi odpadlo listje gnoji gnojíti se nav. 3. os. biti v stanju tvorjenja, izločanja gnoja: rana se gnoji gnojèč -éča -e: gnoječa se rana gnojèn -êna -o: gnojena in skrbno obdelovana zemlja; njive so dobro gnojene
  24.      gnojívo  -a s (í) snov, ki veča rodovitnost zemlje: hlevski gnoj je dobro gnojivo / kupiti gnojiva gnojila
  25.      gnójnica  tudi gnojníca -e ž (ọ́; í) seč, tekočina, ki se navadno zbira v gnojnični jami: gnojiti, zalivati z gnojnico; črpalka za gnojnico; smrdi kakor gnojnica ∙ ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom

   50.439 50.464 50.489 50.514 50.539 50.564 50.589 50.614 50.639 50.664  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA