Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (50.539-50.563)



  1.      gnéd  -a m (ẹ̑) agr. trta z rdečkastimi grozdi, ki se goji na Primorskem in na Krasu: v plante so sadili slabe, toda rodovitne trte, posebno gned
  2.      gnêtec  in gnétec -tca m (ē; ẹ̑) redko kdor gnete: gnetec testa
  3.      gnêten  in gnéten -tna -o prid. (é ē; ẹ̑) gnetljiv: gnetna masa
  4.      gnetênje  -a s (é) glagolnik od gnesti: gnetenje testa / stroj za gnetenje ♦ med. ročna masaža, pri kateri se stiskajo mišice; metal. oblikovanje kovin s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem
  5.      gnêtež  in gnétež -a m (; ẹ̑) ekspr., redko gneča: pred hišo je bil velik gnetež
  6.      gnetílec  -lca [tudi c] m () kdor gnete: gnetilec testa // teh. gnetilnik
  7.      gnetílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gnetenje: gnetilna priprava / gnetilna masaža
  8.      gnetílnik  -a m () teh. stroj za gnetenje: gnetilnik za plastične snovi
  9.      gnetívo  -a s (í) snov za gnetenje: za gnetivo so si izbrali ilovico
  10.      gnetljív  -a -o prid. ( í) ki se da gnesti: lahko gnetljive snovi; gnetljivo testo
  11.      gnév  in gnèv gnéva m (ẹ̑; ẹ́) knjiž. visoka stopnja jeze, navadno združene s prezirom, ogorčenjem: obšel ga je gnev; polotila sta se ga obup in gnev; tresel se je od gneva; to spoznanje jo je napolnjevalo z gnevom; občutil je bolesten gnev do njega
  12.      gnéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na gnev: bil je trpek in gneven / gnevne solze; besede so bile dovolj gnevne gnévno prisl.: gnevno mu je odgovoril
  13.      gnezdáč  -a m (á) redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič
  14.      gnézdece  -a [dǝc] s (ẹ̄) manjšalnica od gnezdo: ptica si je spletla gnezdece; lastovičje gnezdece je bilo že prazno / prijetno živita v svojem gnezdecu / podeželsko gnezdece
  15.      gnézdenje  -a s (ẹ́) glagolnik od gnezditi: ptica si je poiskala primeren prostor za gnezdenje
  16.      gnezdílec  -lca [c in lc] m () ptica, ki gnezdi: jesenska selitev gnezdilcev
  17.      gnezdílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gnezdenje: gnezdilni nagon; gnezdilno razpoloženje / gnezdilna hišica
  18.      gnezdítev  -tve ž () gnezdenje: v času gnezditve
  19.      gnézditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati, imeti gnezdo: pod streho gnezdijo lastovke; mnoge ptice gnezdijo v gozdu / škorec gnezdi dvakrat na leto nese jajca in vali; pren., ekspr. v nekaterih podjetjih še vedno gnezdijo ljudje z nepoštenimi nameni
  20.      gnézdo  -a s (ẹ́) 1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano; pren., ekspr. iz istega gnezda sta, pa tako različna po značaju // s prilastkom prostor, kjer imajo nekatere druge živali mladiče: gadje gnezdo; osje, sršenovo gnezdo; gnezdo miši ∙ dregniti v osje, v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje 2. istočasno skoteni ali izvaljeni mladiči: prodal je celo gnezdo prašičev / psički iz istega gnezda 3. ekspr. dom, stanovanje: napravil si je prijetno, udobno gnezdo; končno sta si le priborila lastno gnezdo / pozabil je na svoje domače gnezdo / slabš. zlezi že iz svojega gnezda postelje, ležišča 4. slabš., s prilastkom majhen, odročen kraj: živel je v pravem gnezdu; malomeščansko, podeželsko, provincialno gnezdo // postojanka, skrivališče: razdreti roparsko, zarotniško gnezdo; utrjeno, sovražnikovo gnezdo ◊ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
  21.      gnézdovica  -e ž (ẹ́) bot. rjavkasto rumena gozdna rastlina z gnezdasto prepletenimi koreninami, Neottia nidus-avis
  22.      gnída  -e ž (í) 1. jajčece uši: lasišče je bilo polno gnid 2. nizko nepomemben, malovreden človek: taka gnida mi že ne bo ukazovala / kot psovka ti prekleta gnida ● ekspr. nima niti za gnido pameti prav nič
  23.      gnídav  -a -o prid. (í) ki ima gnide: gnidavo lasišče ♦ agr. gnidav sir sir z mnogimi luknjicami, nastalimi zaradi napake pri zorenju
  24.      gníl  -a -o stil. -ó [i] prid. ( ) 1. ki gnije ali je že zgnil: gnil les; gnila slama; gnilo in plesnivo grozdje; duh po gnilih jajcih; prodajali so tudi gnilo sadje / gnil zob / ekspr. gnila rana gnojna; voda že toliko časa stoji, da je že kar gnila; pren., slabš. gnila, smradljiva zadovoljnost ♦ alp. gnil sneg otajan, star sneg, ki se seseda; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev 2. slabš. pokvarjen, malovreden, slab: to je popolnoma gnil človek; gnila družba / razkrivati gnile razmere; gnilo gospodarstvo / nav. iron. gnila Jugoslavija Jugoslavija pred letom 1941 gníli -a -o sam.: skušal je iztrebiti vse, kar je bilo gnilega in nezdravega ∙ iron. nekaj je gnilega v deželi danski
  25.      gnilád  -i ž () kar je gnilo: sadje se je spremenilo v samo gnilad

   50.414 50.439 50.464 50.489 50.514 50.539 50.564 50.589 50.614 50.639  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA