Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (50.439-50.463) 
- glikozíd -a m (ȋ) farm. v vodi topna organska spojina v rastlinah, sestavljena iz sladkorja in aromatske spojine: zdravljenje srčnih bolezni z glikozidom ♪
- glikozuríja -e ž (ȋ) med. izločanje sladkorja s sečem ♪
- glína -e ž (í) gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino; oblikovati figurice iz gline; mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline ♦ petr. bela glina kaolin; rdeča glina usedlina iz preperelih magmatskih kamnin in vulkanskega pepela v velikih morskih globinah; teh. ekspandirana glina kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina ♪
- glinén -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz gline: glineni izdelki; glinen lonec; staromodna glinena peč // ki vsebuje glino: glinena tla ♦ petr. glineni lapor; glineni skrilavci ♪
- glinénec -nca m (ẹ̄) nav. mn., min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje še kalcij, kalij ali natrij: kalcijev, kalijev, natrijev glinenec ♪
- glinénica -e ž (ẹ̑) kraj, prostor, kjer se koplje glina ♪
- glinenína -e ž (í) redko izdelki iz gline: na sejmu je bilo naprodaj mnogo glinenine ♪
- glínica -e ž (í) metal. vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija iz boksita: izdelava glinice; tovarna glinice in aluminija ♪
- glíničen -čna -o prid. (í) min., v zvezi glinični piroksen piroksen, ki vsebuje tudi glinico ♪
- glinokòp -ópa m (ȍ ọ́) kraj, prostor, kjer se koplje glina: pripravljanje glinokopa; delavci v glinokopu ♪
- glinovína -e ž (í) redko glinasta tla ♪
- glínovnat -a -o prid. (í) redko glinast, glinen: glinovnat vrč ♪
- glióm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic opornega tkiva v centralnem živčevju: operirati gliom ♪
- glíptika -e ž (í) um. izdelki iz poldragih kamnov, kovine ali stekla z vrezano ali reliefno podobo: keramika in gliptika ♪
- gliptotéka -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških kiparskih del: ogledala sta si galerijo in gliptoteko ♪
- glíva -e ž (í) 1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glive se uvrščajo med nižje rastline / gliva zajedavka ♦ biol. gliva cepljivka bakterija; gliva kvasovka 2. star. goba: strupene, užitne glive ♪
- glívarica -e ž (ȋ) zool. mušica, katere ličinke živijo v gobah in se od časa do časa v sprevodih selijo, Sciara militaris ♪
- glívec -vca m (ȋ) bot., v zvezi borov glivec užitna, grmičasto razrasla goba rumene barve, Sparassis crispa ♪
- glíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na glivo: glivni tros ♦ bot. glivna nitka enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij; hifa ♪
- glívica -e ž (í) nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glivice povzročajo bolezni / zajedavska glivica ♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke ♪
- glívičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na glivice: glivični trosi ♦ agr. rastlinske glivične bolezni; med. glivično obolenje obolenje kože ali notranjih organov, ki ga povzročijo glivice ♪
- glób -í ž (ọ̑) star. globel, brezno: pahnil ga je v glob; strmoglaviti v glob ∙ ekspr., redko drveti čez rob in glob ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♪
- glôba tudi glóba -e ž (ó; ọ́) denarna kazen: naložiti komu globo; plačati globo; sodišče ga je kaznovalo z globo ♦ jur. pogodbena globa dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe ♪
- globáča -e ž (á) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: pod vrhom je globača, porasla s trnjem in robidami; gozdna globača; temačna globača 2. redko globoko zajedena kolovozna pot: v dolino smo prihajali po globačah ♪
- globál -a m (ȃ) publ. celotna vsota, celoten znesek: povečati proračunski global / sredstva so se v globalu zvišala za en odstotek v celoti / finančni načrt je izdelan samo v globalu ♪
50.314 50.339 50.364 50.389 50.414 50.439 50.464 50.489 50.514 50.539