Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (50.389-50.413)



  1.      glávnica 2 -e ž () bot., v zvezi škrlatno rdeča glavnica glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; rženi rožiček
  2.      glavníčar  -ja m () glavnikar: tu so živeli kovači, glavničarji in drugi rokodelci
  3.      glavníček  -čka m () manjšalnica od glavnik: z glavničkom si je počesal brado; lase je imela pritrjene s svetlimi glavnički
  4.      glávničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na glavnica1: glavnični delež; glavnične obresti; glavnična terjatev / glavnična investicija / glavnični dolg dolg brez obresti in stroškov
  5.      glávnik  -a m () etn. žensko pokrivalo ljudske noše iz okolice Trsta
  6.      glavník  -a m (í) priprava za česanje las, dlake ali za pritrjevanje las: zatakniti si glavnik v lase; česati se z glavnikom; gost glavnik; koščen glavnik; žepni glavnik; zobje pri glavniku
  7.      glavnína  -e ž () 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedroanat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina
  8.      glávnja  -e ž () nar. zahodno veliko (tleče) poleno, navadno na ognjišču ali v peči: glavnja že dogoreva; glavnja je mračno osvetljevala prostor
  9.      glavnjáča  -e ž (á) v stari Jugoslaviji glavni policijski zapor v Beogradu: komunisti še niso pozabili mučenja v glavnjači // ekspr. hud zapor sploh: veliko let je preživel v glavnjačah
  10.      glavobòl  -ôla in glavoból -a m ( ó; ọ̑ ọ̄) bolečine v glavi: večkrat ima glavobol; skrbi mu povzročajo glavobol; zbudil se je s težkim glavobolom; prašek proti glavobolu; pren. pogosti nemiri so povzročali voditeljem hud glavobol
  11.      glavóč  -a m (ọ̑) zool. majhna sluzasta morska riba z veliko glavo, Gobius
  12.      glavonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci; lov na glavonožce, rake in školjke
  13.      glavorèz  in glavoréz -éza m ( ẹ́; ẹ̑) knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: nacistični glavorezi
  14.      glavúra  -e ž () slabš. debela, velika glava: skozi okno se je pokazala glavura starega sitneža; biki z rogatimi glavurami
  15.      glazé  tudi glacé -ja [druga oblika glasé] m (ẹ̑) 1. usnj. mehko, navadno belo kozje usnje za rokavice: izdelovati iz glazeja / strojiti na glaze 2. tekst. zelo lesketajoča se tkanina, ki spreminja barve, ali svilena tkanina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: oblečena je bila v obleko iz srebrnega glazeja; neskl. pril.: glaze rokavice; glaze usnje
  16.      glazíranje  -a s () glagolnik od glazirati: glaziranje keramike; delavnica za glaziranje / glaziranje torte
  17.      glazírati  -am nedov. in dov. () prekrivati z glazuro: glazirati posodo / glazirati pecivo z jajčno glazuro oblivati, prelivati glazíran -a -o: glaziran lonec; glazirana opeka; glazirana pečenka, torta
  18.      glazúra  -e ž () 1. steklasta snov za prevleko, zlasti keramičnih izdelkov: proizvajati glazuro; prevleči, prekriti z glazuro / glazura se je odluščila 2. zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva: obliti kolač z glazuro / čokoladna, karamelna glazura / na pečenki se je naredila glazura
  19.      glàž  gláža m ( á) nižje pog. kozarec: vse glaže so pobili / izpil je glaž vina
  20.      glážek  -žka m () nižje pog. kozarček: v glažku je bil brinovec / izpil je glažek žganja // ekspr. kozarec: ali bova vsak en glažek vina?
  21.      gláževina  -e ž (á) nižje pog. steklene črepinje: stopati po glaževini / urezal se je z glaževino
  22.      glažúta  -e ž (ú) nekdaj preprosta steklarna, navadno v bližini gozdov: pohorske glažute; glažute in fužine; izdelki domače glažute
  23.      gledálčev  -a -o [č] () svojilni pridevnik od gledalec: vzbuditi gledalčevo pozornost
  24.      gledálec  -lca [c] m () kdor gleda, navadno kot udeleženec različnih predstav, prireditev: informirati televizijske gledalce o kulturnih dogodkih; impresioniran gledalec; gledalci gledaliških predstav; hitro se je zbrala množica gledalcev; nogometni tekmi je prisostvovalo veliko gledalcev / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in gledalci / ekspr. pri akciji sem bil samo gledalec nisem se je aktivno udeležil
  25.      gledálka  -e [k] ž () ženska oblika od gledalec: marsikatera gledalka je med predstavo jokala

   50.264 50.289 50.314 50.339 50.364 50.389 50.414 50.439 50.464 50.489  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA