Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (50.289-50.313)


  1.      gimnazíjka  -e ž (ȋ) dijakinja gimnazije: na proslavi so pele gimnazijke ♪
  2.      gímničen  -čna -o prid. (í) navadno v zvezi gimnični agon, pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ♪
  3.      gín  in džín -a [džin] m (ȋ) žganje z okusom po brinovih jagodah: pili so gin; gin s sodo ♪
  4.      ginekokratíja  -e ž (ȋ) knjiž. družbeni sistem s prevladujočo vlogo žensk: doba ginekokratije ♪
  5.      ginekológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ginekologijo: sestanek kirurgov, internistov in ginekologov ♪
  6.      ginekologíja  -e ž (ȋ) veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov: razvoj ginekologije ♪
  7.      ginekológinja  -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za ginekologijo ♪
  8.      ginévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ginevati: ginevanje starih navad ♪
  9.      ginévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša ♪
  10.      gíngam  -a m (ȋ) tekst. bombažna vzorčasta tkanina v platneni vezavi, zlasti za predpasnike ♪
  11.      gíngav  -a -o prid. (ȋ) nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem ♪
  12.      gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
  13.      gíniti 2 -em dov. (ȋ ȋ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen ♪
  14.      gínjen  -a -o prid. (ȋ) ganjen: bil je vidno ginjen / odgovoril je z ginjenim glasom / ginjen do solz zelo, močno; prim. giniti2 ♪
  15.      gínjenje  -a s (ȋ) zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje ♪
  16.      gínko  -a m (ȋ) vrtn. parkovno drevo z dvokrpimi listi, po izvoru iz Azije, Ginkgo biloba ♪
  17.      ginljív  -a -o prid. (ȋ í) star. ganljiv: ginljive besede; slovo je bilo zelo ginljivo ginljívo prisl.: ginljivo se poslavljati / delal se je naravnost ginljivo nevednega zelo, močno ♪
  18.      ginogaméta  -e ž (ẹ̑) biol. ženska spolna celica ♪
  19.      gírica  -e ž (ȋ) majhna morska riba s temno pego na bokih: jate srebrnih giric / ocvrte girice ♪
  20.      girl  [gêrl] ž neskl., mn. tudi girls (ē) zlasti v ameriškem okolju plesalka v revijskih in operetnih plesnih zborih: filmska girl ♪
  21.      girlánda  -e ž (ȃ) iz rož, zelenja spleten venec, obešen v loku: ves prostor je slavnostno okrašen z girlandami / pisane girlande cvetja ♦ arhit. friz z girlandami ♪
  22.      girlánden  -dna -o (ȃ) pridevnik od girlanda: girlandni okras ♪
  23.      gízda  -e ž (ȋ) star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov // zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi ♪
  24.      gizdalín  -a m (ȋ) ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin ♪
  25.      gizdalínček  -čka m (ȋ) slabš. manjšalnica od gizdalin: mladi, polizani gizdalinčki ♪

   50.164 50.189 50.214 50.239 50.264 50.289 50.314 50.339 50.364 50.389  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA