Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (50.164-50.188) 
- generálmajór -ja m (ȃ-ọ̑) voj. najnižji generalski čin ali nosilec tega čina: povelja, ki jih je izdal generalmajor ♪
- generálpòdpolkóvnik -a m (ȃ-ȍ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina: za komandanta mesta so imenovali nekega generalpodpolkovnika iz glavnega štaba ♪
- generálpolkóvnik -a m (ȃ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnika, ali nosilec tega čina: napredoval je v generalpolkovnika ♪
- generatíven -vna -o prid. (ȋ) biol. nanašajoč se na ploditev, ploditven: generativni organi / generativna doba žene / generativno razmnoževanje rastline spolno razmnoževanje ♪
- generátor -ja m (ȃ) stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator; generatorji hidroelektrarne; obratovanje generatorja / električni generator ♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega ♪
- genêričen -čna -o prid. (é) knjiž. značilen za ves rod, vrsto: generične lastnosti; generične sposobnosti človeka; generično upodabljanje obrazov / posameznik kot generično bitje ♦ filoz. generični pojem pojem, ki označuje splošne značilnosti genêrično prisl.: generično določen ♪
- generírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta ♦ elektr. računalnik generira podatke 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme ♪
- generózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko velikodušen, plemenit: generozen človek ♪
- genétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga 2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe genétično prisl.: pojav je genetično vezan na družbene razmere ♪
- genétik -a m (ẹ́) strokovnjak za genetiko: rastlinski genetik; genetiki in biologi ♪
- genétika -e ž (ẹ́) veda o dedovanju lastnosti organizmov: rastlinska genetika; razvoj genetike ♪
- genéza -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
- geniálec -lca m (ȃ) ekspr. genialen človek: odkritje mladega genialca / matematični genialec ♪
- geniálen -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
- geniálnež -a m (ȃ) ekspr. genialen človek: imeti koga za genialneža ♪
- génij -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
- genitálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na genitalije, spolen: genitalne žleze ♦ med. genitalna tuberkuloza ♪
- genitálije -lij ž mn. (á ȃ) anat. spolni organi, spolovila: rak na genitalijah ♪
- génitiv tudi génetiv -a m (ẹ̑) lingv. drugi sklon, rodilnik: objekt v genitivu / partitivni genitiv ♪
- génitiven tudi génetiven -vna -o prid. (ẹ̑) rodilniški: genitivna končnica ♪
- genocíd -a m (ȋ) knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: zagrešiti genocid; rasistični genocid; zločini genocida ♪
- genocíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na genocid: genocidni načrt; genocidna politika / genocidno početje nacistov ♪
- genotíp -a m (ȋ) biol. skupek vseh genov organizma, dedna masa: ugotoviti genotip ♪
- genotípičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na genotip: genotipične značilnosti osebe ♪
- gentílen -lna -o prid. (ȋ) zgod. rodoven: gentilna organizacija, skupnost / gentilno ime ♪
50.039 50.064 50.089 50.114 50.139 50.164 50.189 50.214 50.239 50.264