Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (49.939-49.963)



  1.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen
  2.      fuzioníranje  -a s () glagolnik od fuzionirati: prišlo je do fuzioniranja podjetij
  3.      fuzionírati  -am dov. in nedov. () knjiž. spojiti, združiti: fuzionirati podjetja; banki, stranki sta se fuzionirali
  4.      fuzít  -a m () petr. sestavina premoga s še ohranjeno celično strukturo: v velenjskem lignitu je fuzit še lepo viden
  5.      fužína  -e ž () nekdaj topilnica železa, navadno s predelovalnico: od fužin se je razlegalo udarjanje kladiv; razvaline fužine
  6.      fužínar  -ja m () 1. nekdaj delavec v fužini: pudlarji in drugi fužinarji; kladiva fužinarjev so utihnila // lastnik fužine: fevdalec in fužinar Zois 2. redko železar
  7.      g  [gé in gǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, g géja tudi g-ja (ẹ̄; ǝ̏) osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g ◊ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi g neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g ◊ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani
  8.      ga  rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on
  9.      ga  členek za krepitev prislovne ali medmetne zveze: sam bog si ga vedi kje; vrag ga vedi; star.: gorje si ga mu; gorje se ga babnici, če jo zalotimo; bog ga bodi zahvaljen; prim. bogsigavedi, vragsigavedi ipd.
  10.        medm. () posnema glas gosi, rac: ga, ga, so se vznemirile gosi v mlakuži
  11.      gabardén  in gaberdén -a m (ẹ̑) tekst. močna volnena tkanina s strmo vtkanimi poševnimi črtami: siv gabarden; hlače, kostim iz gabardena
  12.      gabarít  -a m () urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi
  13.      gáben  -bna -o prid. (á ā) star. ogaben, gnusen: gabna golazen
  14.      gáber  -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesabot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis
  15.      gábez  -a m () bot. dlakava rastlina z jajčastimi listi in bledo rumenimi ali rdečimi cveti, Symphytum: gomoljasti gabez
  16.      gabljív  -a -o prid. ( í) redko ogaben, gnusen: gabljive cunje
  17.      gabríčje  -a s () redko gabrovo grmovje, drevje: redko gabričje med skalami
  18.      gábrje  -a s () redko gabrov gozd: na koncu vasi se je širilo gabrje
  19.      gábrnat  -a -o prid. () redko hrapav, raskav: gabrnata bombaževina
  20.      gábro  -a m () petr. kamnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in piroksenov
  21.      gábrov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gaber: gabrov les; trd ko gabrova grča / gabrov gozd; jesenovo in gabrovo grmovje
  22.      gábrovec  -vca m (á) bot. nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia
  23.      gabrovína  tudi gábrovina -e ž (í; á) gabrov les: kolo iz gabrovine / svet, porasel z gabrovino gabrovim drevjem
  24.      gábrovje  -a s (á) gabrov gozd: pot se je vila po gabrovju / tu in tam je raslo krivenčasto gabrovje gabrovo drevje
  25.      gáča  -e ž (ā) 1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: bukova gača 2. alp. na koncu zaprta ozka dolina med gorami: preiti gačo

   49.814 49.839 49.864 49.889 49.914 49.939 49.964 49.989 50.014 50.039  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA