Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (4.989-5.013)



  1.      spéti  spèm nedov. (ẹ́ ) star. iti, hiteti: popotnik spe po prašni cesti; speti čez travnik, na polje / v lahnem diru je spel proti gradu; z naglimi koraki so speli dalje / pomlad spe v deželo; po nebu spe oblak
  2.      spéti  spnèm dov., spél; nam. spét in spèt (ẹ́ ) 1. s kakim predmetom, pripravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: speti dele oblačila z redkimi vbodi; speti liste papirja, tiskarske pole; speti vagone; speti z bucikami, kavljem, penjo, zaponko / speti ruto na prsih / speti lase v čop 2. narediti, da kaj pride v položaj, v katerem se ne uporablja, ne opravlja svoje funkcije: speti dežnik, senčnik; speti jadro / speti škarje spét -a -o: spet dežnik; speti lasje; pisma, speta s sponkami
  3.      spéti se  spnèm se dov., spél se; nam. spét se in spèt se (ẹ́ ) star. vzpeti se, dvigniti se: s težavo so se speli na vrh / speti se na konja / žival se spne na zadnje noge; speti se na prste / ptice so se spele pod nebo / speti se kvišku, pokonci
  4.      spétka  -e ž (ẹ̑) šport. preskok telovadnega orodja z nazaj skrčenimi nogami: vaditi spetko
  5.      spetljáti  -ám dov.) ekspr. zavozlati: spetljati trak spetljáti se slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: kdo bi si mislil, da se bo spetljala s takim moškim
  6.      spétost  -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje spetega: spetost listov / knjiž. med ljudmi ni resnične spetosti povezanosti
  7.      spèv  in spév spéva m ( ẹ́; ẹ̑) 1. knjiž. pesem: njegovi spevi slavijo domovino / prepevati ljubezenske speve / godba igra žalne speve / poslušati spev slavčka 2. rel., navadno s prilastkom besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši: zapeti spev; spev z odpevom / darovanjski, obhajilni, vstopni spev; velikonočni spev 3. lit. grafično označen, vsebinsko zaključen del pesnitve: Iliada ima štiriindvajset spevov; zaključni spev ● vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo
  8.      spévati  -am nedov. (ẹ́) nar. peti, prepevati: dolgo so spevali / v grmovju spevajo ptiči
  9.      spéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: pesem, skladba je spevna / njegov jezik je preprost, vendar jasen in speven // ki se da (brez težav) peti: spevna melodija spévno prisl.: spevno govoriti ♦ muz. spevno označba za izraz izvajanja cantabile
  10.      spévnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spevnega: spevnost pesmi, skladbe / spevnost jezika / spevnost arije
  11.      spevoígra  -e ž () gled. igra s pevskimi vložki: uprizoriti spevoigro; Vilharjeva spevoigra Jamska Ivanka
  12.      spezdéti se  -ím se [pǝz] dov., spezdì se in spèzdi se (ẹ́ ) vulg. izločiti pline iz črevesja: nekdo se je spezdel
  13.      spháti  sphám stil. spšèm dov., ) 1. s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: sphati ječmen, proso; sphati v možnarju, stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti: sphati zemljo sphán -a -o: proso je sphano; sphana tla
  14.      spíhati  -am dov., tudi spihájte; tudi spihála (í) s pihanjem a) odstraniti: burja je spihala sneg; veter je spihal listje z drevja / spihati smeti z mize b) očistiti: burja je spihala ozračje / spihati pepelnik c) spraviti kam: veter je spihal listje na kup spíhan -a -o: spihan sneg; pobočja nad vasjo so popolnoma spihana; prim. izpihati
  15.      spíhniti  -em dov.) s pihom, pihanjem odstraniti: spihniti smeti z mize
  16.      spíker  tudi špíker -ja m (í) kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj; napovedovalec: glas spikerja / radijski, televizijski spiker
  17.      spíkerka  tudi špíkerka -e ž (í) ženska oblika od spiker: spikerji in spikerke
  18.      spíliti  -im dov.) s piljenjem a) narediti ostro: spiliti žago b) obdelati sploh: spiliti ključ / spiliti nohte spíljen -a -o: pristriženi in spiljeni nohti; žaga je že spiljena; prim. izpiliti
  19.      spín  -a m () fiz. lastna vrtilna količina osnovnih delcev, atomov: spin elektronov
  20.      spináker  -ja m (á) navt. pomožno jadro pri tekmovalnih jadrnicah, jahtah, ki se ob vetru (zelo) izboči: glavno jadro in spinaker
  21.      spinálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na hrbtenjačo, hrbtenjačen: spinalni živci ♦ med. spinalno obolenje
  22.      spinél  tudi špinél -a m (ẹ̑) min. poldrag kamen rdeče, modre, zelene barve: prstan s spinelom
  23.      spinét  tudi špinét -a m (ẹ̑) muz., nekdaj manjši čembalo: igrati na spinet
  24.      spinozízem  -zma m () filoz. nauk filozofa Spinoze, po katerem sta bog in narava različna vidika iste substance: vpliv spinozizma
  25.      spipati  gl. izpipati

   4.864 4.889 4.914 4.939 4.964 4.989 5.014 5.039 5.064 5.089  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA