Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (4.989-5.013) 
- spéti spèm nedov. (ẹ́ ȅ) star. iti, hiteti: popotnik spe po prašni cesti; speti čez travnik, na polje / v lahnem diru je spel proti gradu; z naglimi koraki so speli dalje / pomlad spe v deželo; po nebu spe oblak ♪
- spéti spnèm dov., spél; nam. spét in spèt (ẹ́ ȅ) 1. s kakim predmetom, pripravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: speti dele oblačila z redkimi vbodi; speti liste papirja, tiskarske pole; speti vagone; speti z bucikami, kavljem, penjo, zaponko / speti ruto na prsih / speti lase v čop 2. narediti, da kaj pride v položaj, v katerem se ne uporablja, ne opravlja svoje funkcije: speti dežnik, senčnik; speti jadro / speti škarje spét -a -o: spet dežnik; speti lasje; pisma, speta s sponkami ♪
- spéti se spnèm se dov., spél se; nam. spét se in spèt se (ẹ́ ȅ) star. vzpeti se, dvigniti se: s težavo so se speli na vrh / speti se na konja / žival se spne na zadnje noge; speti se na prste / ptice so se spele pod nebo / speti se kvišku, pokonci ♪
- spétka -e ž (ẹ̑) šport. preskok telovadnega orodja z nazaj skrčenimi nogami: vaditi spetko ♪
- spetljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zavozlati: spetljati trak spetljáti se slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: kdo bi si mislil, da se bo spetljala s takim moškim ♪
- spétost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje spetega: spetost listov / knjiž. med ljudmi ni resnične spetosti povezanosti ♪
- spèv in spév spéva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. knjiž. pesem: njegovi spevi slavijo domovino / prepevati ljubezenske speve / godba igra žalne speve / poslušati spev slavčka 2. rel., navadno s prilastkom besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši: zapeti spev; spev z odpevom / darovanjski, obhajilni, vstopni spev; velikonočni spev 3. lit. grafično označen, vsebinsko zaključen del pesnitve: Iliada ima štiriindvajset spevov; zaključni spev ● vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo ♪
- spévati -am nedov. (ẹ́) nar. peti, prepevati: dolgo so spevali / v grmovju spevajo ptiči ♪
- spéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: pesem, skladba je spevna / njegov jezik je preprost, vendar jasen in speven // ki se da (brez težav) peti: spevna melodija spévno prisl.: spevno govoriti ♦ muz. spevno označba za izraz izvajanja cantabile ♪
- spévnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spevnega: spevnost pesmi, skladbe / spevnost jezika / spevnost arije ♪
- spevoígra -e ž (ȋ) gled. igra s pevskimi vložki: uprizoriti spevoigro; Vilharjeva spevoigra Jamska Ivanka ♪
- spezdéti se -ím se [pǝz] dov., spezdì se in spèzdi se (ẹ́ ȋ) vulg. izločiti pline iz črevesja: nekdo se je spezdel ♪
- spháti sphám stil. spšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: sphati ječmen, proso; sphati v možnarju, stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti: sphati zemljo sphán -a -o: proso je sphano; sphana tla ♪
- spíhati -am dov., tudi spihájte; tudi spihála (í) s pihanjem a) odstraniti: burja je spihala sneg; veter je spihal listje z drevja / spihati smeti z mize b) očistiti: burja je spihala ozračje / spihati pepelnik c) spraviti kam: veter je spihal listje na kup spíhan -a -o: spihan sneg; pobočja nad vasjo so popolnoma spihana; prim. izpihati ♪
- spíhniti -em dov. (í ȋ) s pihom, pihanjem odstraniti: spihniti smeti z mize ♪
- spíker tudi špíker -ja m (í) kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj; napovedovalec: glas spikerja / radijski, televizijski spiker ♪
- spíkerka tudi špíkerka -e ž (í) ženska oblika od spiker: spikerji in spikerke ♪
- spíliti -im dov. (í ȋ) s piljenjem a) narediti ostro: spiliti žago b) obdelati sploh: spiliti ključ / spiliti nohte spíljen -a -o: pristriženi in spiljeni nohti; žaga je že spiljena; prim. izpiliti ♪
- spín -a m (ȋ) fiz. lastna vrtilna količina osnovnih delcev, atomov: spin elektronov ♪
- spináker -ja m (á) navt. pomožno jadro pri tekmovalnih jadrnicah, jahtah, ki se ob vetru (zelo) izboči: glavno jadro in spinaker ♪
- spinálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hrbtenjačo, hrbtenjačen: spinalni živci ♦ med. spinalno obolenje ♪
- spinél tudi špinél -a m (ẹ̑) min. poldrag kamen rdeče, modre, zelene barve: prstan s spinelom ♪
- spinét tudi špinét -a m (ẹ̑) muz., nekdaj manjši čembalo: igrati na spinet ♪
- spinozízem -zma m (ȋ) filoz. nauk filozofa Spinoze, po katerem sta bog in narava različna vidika iste substance: vpliv spinozizma ♪
- spipati gl. izpipati ♪
4.864 4.889 4.914 4.939 4.964 4.989 5.014 5.039 5.064 5.089