Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (49.289-49.313)


  1.      fičafáj  -a m (ȃ) pog., šalj. 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic; lok: napeti fičafaj; otroci so streljali s fičafaji; ekspr. orožja ni, kaj se bomo branili s fičafaji 2. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: zbiral je elastiko za fičafaje 3. slabš. puška: kako naj streljamo s temi fičafaji ♪
  2.      fičfiríč  -a m (ȋ ȋ) ekspr. lahkomiseln, nezanesljiv, navadno vpadljivo oblečen mlajši moški: druži se s samimi fičfiriči; elegantni, gosposki fičfiriči; takle fičfirič, sploh ne ve, kaj bi študiral ♪
  3.      fíčkar  -ja m (ȋ) pog., nav. šalj. lastnik, voznik fička: odkar se vozi z oplom, gleda zviška na vse fičkarje ♪
  4.      fíčko  -a m (ȋ) pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: kupili so fička; vozi se s fičkom ♪
  5.      fíčnik  -a m (ȋ) pog., ekspr. novec majhne vrednosti: ima poln žep samih fičnikov // denar sploh: s tistimi fičniki, ki so jih dobili prvega, niso mogli živeti ♪
  6.      fíčo  -ta in -a m (ȋ) pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: garaža je komaj za fičota dovolj velika ♪
  7.      fideízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, da se do globljega spoznanja ne pride z razumom, ampak z verovanjem ♪
  8.      fiduciár  -ja m (á) jur., nekdaj uživalec fidejkomisa ♪
  9.      fiduciáren  -rna -o prid. (ȃ) jur. ki temelji na zaupanju: fiduciarni pravni posli ♪
  10.      fífty-fífty  [-ti] prisl. (ȋ-ȋ) pog. izraža razdelitev na dva enaka dela; pol na pol: razdelila sta si fifty-fifty ♪
  11.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma ♪
  12.      fígamóž  in fíga móž -á m, mn. fígamožjé in fíga možjé (í-ọ̑) pog., ekspr. kdor ne drži dane besede, obljube: nikoli se ne moreš zanesti na tega figamoža; nisem mislil, da si tak figamož ♪
  13.      fígar  -ja m (ȋ) pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: prav je, da te tepe, ko si tak figar; ali se bojite, figarji? // neodločen, nezanesljiv človek: fant ni figar, lahko se zaneseš nanj ♪
  14.      fígav  -a -o prid. (í) pog., ekspr. ničvreden, slab: figava politika; figavo vreme ♪
  15.      fígica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od figa: nekaj figic sem že pojedel / figico, ne bom te ubogal, ne ♪
  16.      fígole  medm. (ȋ) nižje pog. izraža močno zanikanje: figole, nikamor ne greš ♪
  17.      fígov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na figo: figovo drevo / figovo žganje ♦ um. figov list figov list, upodobljen na kipih ali slikah, da zakriva spolni organ ♪
  18.      fígovec  -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci ♪
  19.      figúra  -e ž (ȗ) 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki ♦ geom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi ∙ slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur ♪
  20.      figurácija  -e ž (á) 1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij: meja med figuracijo in abstrakcijo ni več ostro začrtana 2. muz. melodični okrasek: bogastvo figuracij v melodijah baročnih skladateljev ♪
  21.      figurálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na figura 1 in 5: figuralna kompozicija, slika / figuralni ples / figuralni let letala ♦ muz. figuralna glasba glasba v 17. in 18. stoletju, ki uporablja ustaljene figure; um. figuralna umetnost umetnost, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja figurálno prisl.: figuralno okrašen kapitel ♪
  22.      figurálik  -a m (á) um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja: razstava predstavlja slikarja kot portretista, krajinarja in figuralika ♪
  23.      figurálika  -e ž (á) um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij: ta slikar se je največ ukvarjal s figuraliko // likovna dela s takimi motivi: na razstavi so portreti, figuralika, tihožitja in krajinske kompozicije ♪
  24.      figuránt  -a m (ā á) 1. nav. slabš. kdor ima kako (pomembnejše) mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi: predsednik društva je samo figurant 2. redko statist: v igri nastopam kot figurant 3. geod. pomožni delavec pri zemljemerskih delih: geodet z dvema figurantoma ♪
  25.      figuratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na figuracijo ali na figura 5: slikati na figurativen način; figurativno kiparstvo, slikarstvo / figurativna umetnost figuralna umetnost / figurativen ples // knjiž. okrašen, olepšan: figurativno izražanje figuratívno prisl.: figurativno povedati, slikati ♪

   49.164 49.189 49.214 49.239 49.264 49.289 49.314 49.339 49.364 49.389  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA