Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (48.889-48.913) 
- erékcija -e ž (ẹ́) med. nabreknjenje, otrditev spolnega organa: erekcija penisa ♪
- eremít -a m (ȋ) knjiž. puščavnik, samotar: eremiti iz prvih časov krščanstva; živeti kot eremit ♪
- eremitáža -e ž (ȃ) knjiž. puščavnikovo bivališče: gozdna eremitaža // nekdaj preprosta stavba kot posnetek puščavniškega bivališča ♪
- êrg -a m (ȇ) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote, desetmilijonina joula ♪
- êrgo prisl. (ȇ) knjiž., redko torej: hotel si pojasnilo in jaz sem ti ga dal, ergo; to je sovražnik, ergo ga je treba uničiti ♪
- ergográf -a m (ȃ) med. priprava, ki zapisuje delo ali utrujenost mišic ♪
- ergonomíja -e ž (ȋ) veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev: pri načrtovanju novih strojev upoštevati ergonomijo ♪
- erínija -e ž (í) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja: podoba erinije s kačastimi lasmi; pren., ekspr. preganjale so ga erinije ♪
- eritém -a m (ẹ̑) med. bolezenska rdečina kože: na koži se je pojavil eritem; eritem zaradi predolgega obsevanja, sončenja ♪
- eritrocít -a m (ȋ) nav. mn., biol. krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; rdeča krvnička, rdeče krvno telesce ♪
- erizipél -a m (ẹ̑) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki; šen: erizipel na obrazu ♪
- erodírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino: potok, reka erodira strugo 2. med. povzročati plitko razjedo, zlasti na sluznici: vroča hrana erodira površino jezika erodíran -a -o: erodirana tla ♪
- erogén -a -o prid. (ẹ̑) med. ki vzbuja spolno poželenje: erogena snov / erogene cone deli telesa, ki so posebno občutljivi za spolno draženje ♪
- erótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec ♪
- erótik -a m (ọ́) knjiž. 1. pesnik ljubezenskih pesmi: kot pesnik je izrazit erotik 2. kdor se ljubezensko, spolno čezmerno izživlja ♪
- erótika -e ž (ọ́) knjiž. ljubezen, ki izvira iz razlike med spoloma: erotika je osrednji problem njegove poezije; neizživeta erotika / petošolska erotika; erotika v človekovem življenju / omamna slast erotike / površna erotika sentimentalnih romanov opisovanje, prikazovanje ljubezni ♪
- erotízem -zma m (ȋ) med. bolezenska spolna sla ali vzdraženost ♪
- erotomán -a m (ȃ) med. človek z bolezensko povečano spolno slo: bil je erotoman in uživač ♪
- erotomaníja -e ž (ȋ) med. bolezensko povečana spolna sla ♪
- erozíja -e ž (ȋ) 1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode: zavarovati zemljišče pred erozijo; voda si razširja podzemeljske kanale z erozijo; globinska erozija; erozija tal / glacialna, rečna erozija 2. med. plitka razjeda, zlasti na sluznici: ugotoviti erozijo na jeziku, na materničnem ustju ♪
- erozíven -vna -o prid. (ȋ) geogr. erozijski: erozivna sila; erozivno delovanje ♪
- erráta errát [era-] s mn. (ȃ) tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki ♪
- erudícija -e ž (í) knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: delo priča o avtorjevi erudiciji; gledališka, znanstvena erudicija; erudicija literarnega zgodovinarja ♪
- erudít -a m (ȋ) knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: bil je velik erudit in esejist ♪
- eruditíven -vna -o (ȋ) pridevnik od erudicija: eruditivna obdelava snovi ♪
48.764 48.789 48.814 48.839 48.864 48.889 48.914 48.939 48.964 48.989