Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (48.789-48.813) 
- enoróžec -žca m (ọ̑) 1. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga; samorog 2. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog ♪
- enôta -e ž (ó) s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste: najnižja, osnovna enota; časovna, dolžinska, prostorninska, utežna enota; merske enote; enota frekvence, moči, upora; enota za merjenje pritiska, temperature 2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote 3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov ◊ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; ekon. delovna enota organizacijska
tvorba v gospodarski organizaciji ali ekonomski enoti, v kateri poteka kak delovni proces; denarna enota ki je izhodišče pri računanju zneskov; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; zal. (založniška) enota celotna naklada kake knjige, letnika časopisa ♪
- enôten -tna -o prid. (ó) 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik // za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje 2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen // katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini // nav. mn. ki
si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno 3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država // katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga ● enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov ◊ jur. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor enôtno prisl.: enotno nastopiti; roman ne učinkuje enotno ♪
- enotér -a -o štev. (ẹ̑) star. ki je ene, iste vrste: enotero sukno / skovir je ponavljal svoj enoteri tožni klic enoličen, monoton ♪
- enotéren -rna -o prid. (ẹ̑) star. enovit, enoten: marmor je enoterna kamnina ♪
- ênotíren -rna -o prid. (ē-ȋ) ki ima en tir: enotirna proga; enotirna železnica / enotirni železniški promet ♪
- ênotírnica -e ž (ē-ȋ) enotirna železniška proga: promet po enotirnici ♦ teh. viseča enotirnica transportna naprava, pri kateri se premika tovor po eni tirnici ♪
- enôtiti -im nedov. (ō ȏ) 1. delati kaj enotno: enotiti izreko; ljudje se počasi enotijo v neko sivo brezobličnost 2. knjiž. družiti, povezovati: občutek osamljenosti jih enoti ♪
- enoúmen -mna -o prid. (ú ū) ki se da razumeti samo na en način: tekst ni vedno enoumen; enoumna definicija; enoumno vprašanje enoúmno prisl.: enoumno odgovoriti ♪
- ênovalénten -tna -o prid. (ē-ẹ̑) kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini: enovalentni alkohol; enovalentni atomi, radikali ♪
- enoveljáven -vna -o prid. (á ā) publ. neizpodbiten, neovrgljiv: poskusi niso dali enoveljavnih rezultatov enoveljávno prisl.: upravičenost takšnega sklepa je mogoče enoveljavno dokazati ♪
- enovít -a -o prid. (ȋ) 1. ki je enakih, istovrstnih sestavin: enovita snov / ta človek ima enovit značaj; roman je enovit po svoji kompoziciji 2. ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: enovit vojaški blok / narod kot enovita celota 3. knjiž. skladen, harmoničen: enoviti gibi telovadcev ♪
- ênovpréžen -žna -o prid. (ē-ẹ̑) v katerega se vprega ena žival: enovprežni voz; enovprežne sani ♪
- ênovpréžnik -a m (ē-ẹ̑) voz, v katerega se vprega ena žival: peljati se z enovprežnikom ♪
- ênozlóžen -žna -o prid. (ē-ọ̄) lingv. ki ima en zlog: enozložna beseda; enozložne osnove ♪
- ênozlóžnica -e ž (ē-ọ̑) lingv. enozložna beseda: enozložnice in dvozložnice / ekspr. če je bil slabe volje, je odgovarjal samo z enozložnicami ♪
- ênoznáčen -čna -o prid. (ē-ȃ) zastar. enopomenski: enoznačni termini / rezultati raziskovanj so enoznačni ♪
- ênozŕn -a -o prid. (ē-ȓ ē-r̄) agr., v zvezi domača enozrna pšenica pšenica, katere klas je sestavljen iz klaskov, ki imajo samo po eno zrno ♪
- ênozvézkoven -vna -o prid. (ē-ẹ̑) ki obsega en zvezek, eno tiskano delo: enozvezkovni slovar / enozvezkovna izdaja Shakespearovih dram ♪
- enozvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima ves čas isti zvok: enozvočno brnenje motorja // star. enoličen, monoton: enozvočna pesem kolovrata enozvóčno prisl.: ura tiktaka enakomerno in enozvočno ♪
- entalpíja -e ž (ȋ) fiz. termodinamična količina, ki je sestavljena iz notranje energije in produkta tlaka s prostornino telesa: entalpija pare je narasla ♪
- entelehíja -e ž (ȋ) filoz. gibalo smotrnega razvoja česa do popolne, dovršene oblike: razpravljati o entelehiji ♪
- entitéta -e ž (ẹ̑) filoz. kar je, obstaja: entitete v prostoru in času ♪
- éntlanje -a s (ẹ̑) glagolnik od entlati: stroj za entlanje ♪
- éntlarica -e ž (ẹ̑) pog. stroj za entlanje: entlati na entlarici ♪
48.664 48.689 48.714 48.739 48.764 48.789 48.814 48.839 48.864 48.889