Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (48.464-48.488)



  1.      éktodêrm  -a m (ẹ̑-ē) biol. zunanja plast celic gastrule, zunanja zarodna plast: ektoderm in entoderm
  2.      éktodermálen  -lna -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na ektoderm: ektodermalna plast gastrule / ektodermalna povrhnjica
  3.      éktoparazít  -a m (ẹ̑-) biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec
  4.      ekú  in ecú -ja [eku] m () denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti: posojilo v višini pol milijona ekujev
  5.      ekuména  -e ž (ẹ̑) geogr. naseljeno, obljudeno področje: barje je bilo velika vrzel sredi ekumene / antična ekumena
  6.      ekvátor  -ja m () umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli
  7.      ekvatoriál  -a m () astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem
  8.      ekvatoriálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ekvator: ekvatorialni del Afrike / ekvatorialno podnebje ♦ geogr. ekvatorialni tok morski tok, ki teče blizu ekvatorja od vzhoda proti zahodu
  9.      ekvinokciálen  -lna -o prid. () redko ekvinokcijski: ekvinokcialna noč
  10.      ekvinókcij  -a m (ọ́) astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga; enakonočje: bliža se ekvinokcij / jesenski ekvinokcij 23. septembra; pomladanski ekvinokcij 21. marca
  11.      ekvipáža  -e ž () nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego: pripeljati se v ekvipaži; elegantne dvorne ekvipaže
  12.      ekvipotenciálen  -lna -o prid. () fiz. ki ima enak potencial kot izbrana točka: ekvipotencialna ploskev
  13.      ekvivalénca  -e ž (ẹ̑) razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost: sistemi delitve temeljijo na ekvivalenci dela in dohodka / ekvivalenca šolskih spričeval tujih držav enaka veljavnost
  14.      ekvivalènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim: plačilo naj bo v resnici ekvivalent vloženemu delu; za žrtvovano figuro je dobil ekvivalent v treh kmetih / najti ekvivalent tuji besedi domač izraz z enakim pomenom; družbeni ekvivalent umetnosti družbena stvarnost, ki je njena vsebinska osnovaekon. blagovni ekvivalent enaka vrednost v blagu pri blagovni izmenjavi; denarni ekvivalent enaka vrednost v denarju; splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; fiz. mehanski ekvivalent toplote v joulih izraženo delo, ki ustreza eni kilokaloriji
  15.      ekvivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden: ekvivalenten denarni znesek; ekvivalentno blago / besedi sta ekvivalentni ◊ ekon. ekvivalentna menjava menjava, ki poteka po načelu: enaka vrednost za enako vrednost; kem. ekvivalentna masa masa elementa, ki se veže z enim gramatomom vodika ali ga zamenja v spojini; mat. ekvivalentni enačbi enačbi, ki določata isto množico rešitev; psih. ekvivalentni testi testi, ki merijo iste psihične lastnosti, čeprav so drugače sestavljeni
  16.      elaborát  -a m () izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari: izdelati elaborat o gospodarski pomoči; pripraviti elaborate za graditev novih elektrarn / ureditveni elaborat načrt / redko učenke so oddale svoje elaborate pismene izdelke, naloge
  17.      elán  -a m () velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema: elan raste, upada; nima več pravega elana; mladi so prinesli svežost in elan; delati z velikim elanom / delovni, revolucionarni elan ◊ filoz. življenjski elan ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij
  18.      élativ  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža zelo veliko mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: kadar je za kaj navdušen, rad uporablja elative
  19.      élativen  -vna -o (ẹ̑) pridevnik od elativ: elativna stopnja
  20.      eldorádo  -a m () knjiž., ekspr. izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost, obljubljena dežela: Krka in Kolpa sta pravi eldorado za ribiče; smučarski, turistični eldorado
  21.      eleát  -a m () filoz. pripadnik eleatske šole: filozofska šola eleatov
  22.      elefantíaza  tudi elefantiáza -e ž (; ) med. obolenje mezgovnic in bezgavk, združeno z nabrekanjem spodnjih okončin in spolovil
  23.      elegán  -a m () knjiž. moški, ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: mlad elegan; namišljen elegan
  24.      elegánca  -e ž () lastnost, značilnost elegantnega: eleganca ženske mode; eleganca nog; eleganca in udobnost sob / eleganca latinščine / igrati vlogo z eleganco; prirojena eleganca v kretnjah / njegova eleganca in negovanost / pooseb. v njihovem salonu se zbira vsa eleganca
  25.      elegánten  -tna -o prid., elegántnejši () 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka // s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje elegántno prisl.: elegantno se oblačiti; elegantno se je priklonil; elegantno opremljena soba

   48.339 48.364 48.389 48.414 48.439 48.464 48.489 48.514 48.539 48.564  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA