Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (48.364-48.388)



  1.      edínček  -čka m () ekspr. manjšalnica od edinec: bil je razvajen edinček / sinček edinček
  2.      edínčica  -e ž () ljubk. edinka: pela je uspavanko svoji edinčici
  3.      edínec  -nca m () 1. sin, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinca; razvajen edinec / sin edinec 2. star. en sam človek: to stvar bi znal urediti samo eden. Ta edinec je moj nekdanji profesor
  4.      edíni  -a -o prid. () 1. ki obstaja v enem primerku: to je edini izhod iz dvorane; bila je njegov edini otrok; dal mu je edino hčer za ženo / edini izhod iz stiske; to je še edina možnost, da bi preprečili nesrečo; edino upanje / ekspr. edina sreča, da si prišel 2. ki je omejen samo na navedeno: edina izvoda dragocene knjige hrani naša knjižnica; to so bile edine besede, ki jih je spregovoril // ekspr., v prislovni rabi, zapostavljen poudarja omejenost na navedeno: on edini je prišel na cilj; vi edini mi morete pomagati; vznes. ljubezen edina prenese take težave / enega edinega človeka poznam, ki to ve; sam.: mi nismo edini, ki vam ne verjamemo
  5.      edínica 1 -e ž () del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: ranjenci so se vrnili v edinico; torpedne, vojaške edinice / delovna, gospodarska edinica / upravna edinica
  6.      edínica 2 -e ž () star. edinka: hčerka edinica
  7.      edínič  prisl. () redko edinkrat, edinikrat: prvič in edinič
  8.      edínikrat  prisl. () omejuje na edini omenjeni primer: edinikrat v življenju se ti ponuja taka priložnost
  9.      edíniti  -im nedov. ( ) 1. knjiž. delati kaj enotno, složno: vedel je za politično razcepljenost, vendar je skušal narod ediniti 2. star. družiti, povezovati: ista skrb je oba edinila
  10.      edínka  -e ž () hči, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinko
  11.      edínkrat  prisl. () omejuje na edini omenjeni primer: to je bilo edinkrat, da se nas je spomnil
  12.      edíno  prisl. () izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on // z oslabljenim pomenom poudarja pomen pridevnika ali prislova: edino pravi, pravilen, veljaven, zveličaven; edino pametno je, da molčiš
  13.      edínokrat  prisl. () redko edinkrat, edinikrat: zdaj edinokrat te prosim
  14.      edínole  prisl. () knjiž. samo, edino: kaj takega se ti primeri edinole v sanjah
  15.      edinorojèn  -êna -o prid. ( é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin
  16.      edinorojênec  -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec
  17.      edinorojênka  -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko
  18.      éditor  in edítor -ja m (ẹ̑; ) knjiž. izdajatelj: editor Cankarjevih spisov
  19.      ednína  -e ž (í) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari: v slovenskem jeziku ločimo ednino, dvojino in množino / postavi samostalnik v ednino ∙ ekspr. nikar ne govori vedno v ednini ne hvali, povzdiguj samo sebe; »Krivi smo, ker smo to dovolili.« »No, govori v ednini« kriv si samo ti, ne mi vsi
  20.      eféb  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let: efebi in dečki 2. knjiž., ekspr. zelo lep mladenič
  21.      efékt  -a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt / finančni efekt podjetja 2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis, učinek: uporabil je cenene efekte; njegova gledališka dejavnost je bila usmerjena v zunanje efekte / v tej družbi prevladujeta efekt in poza // vtis, učinek: največji efekt je dosegel zaključek skladbe; močen barvni efekt; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila efekt govora ◊ film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz. fotoelektrični efekt fotoefekt
  22.      efékten 1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno
  23.      efékten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na efekte: efektna borza / srečka efektne loterije
  24.      efékti  -ov m mn. (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki dolgoročni vrednostni papirji, ki so lahko predmet borznih kupčij
  25.      efektív  -a m () nav. mn., voj. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni: poveljstvo je sporočilo, da se bodo njegovi efektivi povečali za veliko število vojakov / zahteva po umaknitvi tujih vojaških efektivov

   48.239 48.264 48.289 48.314 48.339 48.364 48.389 48.414 48.439 48.464  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA