Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (47.389-47.413)



  1.      dopovédati  -povém dov. (ẹ́) 1. s pripovedovanjem pojasniti: opisovala ga je, a ni mogla dopovedati, kakšen je; dolgo traja, preden otroku vse dopoveš / dopovej ji zlepa, da bo morala oditi / ekspr. ni mogel dopovedati, kako je srečen; ne morem dopovedati, kako sem se prestrašila povedati, izraziti // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: dopovej to trmoglavcu, če moreš! nič si ne da dopovedati; daj si vendar dopovedati / skušala si je dopovedati, da ni nikogar 2. zastar. končati pripovedovanje: potrpi, naj dopove
  2.      dopovéden  -dna -o prid. (ẹ̑) redko razumljiv, jasen: povedal jim bo to v dopovednem jeziku / njene besede so bile zelo dopovedne prepričevalne
  3.      dopovedljív  -a -o prid. ( í) ki se da dopovedati: umetnostno doživetje je težko dopovedljivo / nazorna in dopovedljiva formulacija problema dopovedljívo prisl.: govoril je zelo dopovedljivo prepričevalno
  4.      dopovedovánje  -a s () glagolnik od dopovedovati: iz gostilne je bilo slišati dopovedovanje in prerekanje / kljub našemu dopovedovanju je šel dalje
  5.      dopovedováti  -újem nedov.) s pripovedovanjem pojasnjevati: podoficirji so vojakom nekaj dopovedovali; vedno znova je dopovedovala otroku, kakšen je volk; z ihto mu je dopovedovala, kaj naj stori / dopoveduje mu z rokami // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem skušati doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: v trgovinah so dopovedovali ljudem, da blaga ni; otrok je zastonj dopovedoval, da je lačen / vedno znova si je dopovedovala, da se je to moralo zgoditi
  6.      dopréga  -e ž (ẹ̑) dodatna vprega: ker konji niso zmogli težkega bremena, smo si pomagali z doprego // žel. dodatna lokomotiva, ki potiska vlak na velikih vzponih: na postaji pod bregom so k zadnjemu vagonu pripeli doprego
  7.      doprevráten  -tna -o prid. () nanašajoč se na čas do prevrata: doprevratne razmere
  8.      doprvák  -a m (á) knjiž., iron. prvi za prvakom, poglavarjem: prvaki in doprvaki imajo vso oblast / Bleiweisovi doprvaki
  9.      dorámen  -mna -o prid. () ki sega do ramen: doramne hlače
  10.      dorêči  -rêčem dov., dorêci dorecíte; dorékel dorêkla (é) izreči, povedati do konca: ni dorekel besede; njegovo misel so dorekli drugi dorečèn -êna -o: izjava ni bila dorečena
  11.      doredíti  -ím dov., tudi dorédi; dorédil; dorejèn ( í) zrediti do konca: dorediti prašiča
  12.      dormitórij  -a m (ọ́) spalnica v samostanih ali cerkvenih vzgojnih zavodih
  13.      dorojíti  -ím dov., dorójil ( í) končati rojenje: čebele so dorojile
  14.      dorómati  -am dov. (ọ̑) ekspr. dopotovati, prispeti: doromali smo, pot je bila kratka
  15.      dorzálen  -lna -o prid. () knjiž. nanašajoč se na hrbet; hrbten: dorzalna stran telesa ♦ lingv. dorzalna artikulacija oblikovanje glasov s hrbtom jezika; zool. dorzalna plavut
  16.      dórziventrálen  -lna -o prid. (ọ̑-) anat., biol. ki poteka v smeri od hrbta proti trebuhu: dorziventralna ravnina dórziventrálno prisl.: dorziventralno sploščen trup
  17.      dóta  -e ž (ọ́) denar, premoženje, ki ga prinese žena v zakon: dati, obljubiti doto hčeri; ima veliko doto; za doto je dobila hišo; imela je pol milijona dote // zlasti v kmečkem okolju delež, ki ga starši namenijo, določijo vsakemu otroku: drugemu sinu je izgovoril lepo doto; fant je svojo doto porabil za študij
  18.      dotácija  -e ž (á) izredna denarna sredstva, ki jih prejme organizacija, ustanova za izvršitev ali dovršitev kake naloge: dati, dobiti dotacijo; delo so podprli s posebno dotacijo; društvo se vzdržuje s članarinami in dotacijami; namenske dotacije; dotacije kulturnim ustanovam; založba je prejela dotacijo za izdajanje revije
  19.      dotakljív  -a -o prid. ( í) ki se da dotakniti: strop od tal ni dotakljiv
  20.      dotakráten  -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal do takrat: dotakratno društveno delovanje; dotakratno razlaganje mednarodnih dogodkov / dotakratni vzponi naših alpinistov
  21.      dotálen 1 -lna -o prid. (ā) ki sega do tal: dotalna obleka; stala je pred velikim dotalnim ogledalom / dotalni pokloni
  22.      dotálen 2 -lna -o prid. () jur. nanašajoč se na doto: dotalna pogodba / dotalno premoženje, zemljišče
  23.      dotêči  -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é) 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje ∙ njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl
  24.      dotedánji  -a -e prid. (ā) ki je bil, obstajal do tedaj: dotedanji razvoj šolstva / dotedanji ukrepi
  25.      dotegamál  [a] prisl. () zastar. dozdaj, doslej: dotegamal se ni oglasil

   47.264 47.289 47.314 47.339 47.364 47.389 47.414 47.439 47.464 47.489  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA