Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (47.389-47.413) 
- dopovédati -povém dov. (ẹ́) 1. s pripovedovanjem pojasniti: opisovala ga je, a ni mogla dopovedati, kakšen je; dolgo traja, preden otroku vse dopoveš / dopovej ji zlepa, da bo morala oditi / ekspr. ni mogel dopovedati, kako je srečen; ne morem dopovedati, kako sem se prestrašila povedati, izraziti // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: dopovej to trmoglavcu, če moreš! nič si ne da dopovedati; daj si vendar dopovedati / skušala si je dopovedati, da ni nikogar 2. zastar. končati pripovedovanje: potrpi, naj dopove ♪
- dopovéden -dna -o prid. (ẹ̑) redko razumljiv, jasen: povedal jim bo to v dopovednem jeziku / njene besede so bile zelo dopovedne prepričevalne ♪
- dopovedljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da dopovedati: umetnostno doživetje je težko dopovedljivo / nazorna in dopovedljiva formulacija problema dopovedljívo prisl.: govoril je zelo dopovedljivo prepričevalno ♪
- dopovedovánje -a s (ȃ) glagolnik od dopovedovati: iz gostilne je bilo slišati dopovedovanje in prerekanje / kljub našemu dopovedovanju je šel dalje ♪
- dopovedováti -újem nedov. (á ȗ) s pripovedovanjem pojasnjevati: podoficirji so vojakom nekaj dopovedovali; vedno znova je dopovedovala otroku, kakšen je volk; z ihto mu je dopovedovala, kaj naj stori / dopoveduje mu z rokami // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem skušati doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: v trgovinah so dopovedovali ljudem, da blaga ni; otrok je zastonj dopovedoval, da je lačen / vedno znova si je dopovedovala, da se je to moralo zgoditi ♪
- dopréga -e ž (ẹ̑) dodatna vprega: ker konji niso zmogli težkega bremena, smo si pomagali z doprego // žel. dodatna lokomotiva, ki potiska vlak na velikih vzponih: na postaji pod bregom so k zadnjemu vagonu pripeli doprego ♪
- doprevráten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čas do prevrata: doprevratne razmere ♪
- doprvák -a m (á) knjiž., iron. prvi za prvakom, poglavarjem: prvaki in doprvaki imajo vso oblast / Bleiweisovi doprvaki ♪
- dorámen -mna -o prid. (ȃ) ki sega do ramen: doramne hlače ♪
- dorêči -rêčem dov., dorêci dorecíte; dorékel dorêkla (é) izreči, povedati do konca: ni dorekel besede; njegovo misel so dorekli drugi dorečèn -êna -o: izjava ni bila dorečena ♪
- doredíti -ím dov., tudi dorédi; dorédil; dorejèn (ȋ í) zrediti do konca: dorediti prašiča ♪
- dormitórij -a m (ọ́) spalnica v samostanih ali cerkvenih vzgojnih zavodih ♪
- dorojíti -ím dov., dorójil (ȋ í) končati rojenje: čebele so dorojile ♪
- dorómati -am dov. (ọ̑) ekspr. dopotovati, prispeti: doromali smo, pot je bila kratka ♪
- dorzálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na hrbet; hrbten: dorzalna stran telesa ♦ lingv. dorzalna artikulacija oblikovanje glasov s hrbtom jezika; zool. dorzalna plavut ♪
- dórziventrálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) anat., biol. ki poteka v smeri od hrbta proti trebuhu: dorziventralna ravnina dórziventrálno prisl.: dorziventralno sploščen trup ♪
- dóta -e ž (ọ́) denar, premoženje, ki ga prinese žena v zakon: dati, obljubiti doto hčeri; ima veliko doto; za doto je dobila hišo; imela je pol milijona dote // zlasti v kmečkem okolju delež, ki ga starši namenijo, določijo vsakemu otroku: drugemu sinu je izgovoril lepo doto; fant je svojo doto porabil za študij ♪
- dotácija -e ž (á) izredna denarna sredstva, ki jih prejme organizacija, ustanova za izvršitev ali dovršitev kake naloge: dati, dobiti dotacijo; delo so podprli s posebno dotacijo; društvo se vzdržuje s članarinami in dotacijami; namenske dotacije; dotacije kulturnim ustanovam; založba je prejela dotacijo za izdajanje revije ♪
- dotakljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da dotakniti: strop od tal ni dotakljiv ♪
- dotakráten -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal do takrat: dotakratno društveno delovanje; dotakratno razlaganje mednarodnih dogodkov / dotakratni vzponi naših alpinistov ♪
- dotálen 1 -lna -o prid. (ā) ki sega do tal: dotalna obleka; stala je pred velikim dotalnim ogledalom / dotalni pokloni ♪
- dotálen 2 -lna -o prid. (ȃ) jur. nanašajoč se na doto: dotalna pogodba / dotalno premoženje, zemljišče ♪
- dotêči -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é) 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje ∙ njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl ♪
- dotedánji -a -e prid. (ā) ki je bil, obstajal do tedaj: dotedanji razvoj šolstva / dotedanji ukrepi ♪
- dotegamál [au̯] prisl. (ȃ) zastar. dozdaj, doslej: dotegamal se ni oglasil ♪
47.264 47.289 47.314 47.339 47.364 47.389 47.414 47.439 47.464 47.489