Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (47.264-47.288)



  1.      domakníti  in domákniti -em dov. ( á) star. dodati, primakniti: oče je k doti še nekaj domaknil
  2.      domála  prisl. () knjiž. skoraj, do malega: domala vsi so tukaj; otok je domala brez zelenja; domala plešast / toča je domala uničila pšenico
  3.      dómar  -ja m (ọ̑) žarg., šol. učenec, ki stanuje v (dijaškem) domu: v razredu je bilo precej domarjev
  4.      dómarica  -e ž (ọ̑) žarg., šol. učenka, ki stanuje v (dijaškem) domu
  5.      dómec  -mca m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu nepodložno zemljišče s hišo, zlasti v mestu: kupiti domec na javni dražbi
  6.      domêhka  in doméhka prisl. (; ẹ̑) redko tako da postane mehko; do mehkega: skuhati kostanj domehka
  7.      dómek  -mka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od dom: ima nekaj krp zemlje in majhen domek; lesen, reven domek ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
  8.      doména  -e ž (ẹ̑) 1. področje ustvarjanja, delovanja: domena tega skladatelja so predvsem simfonično zasnovane oblike; osrednja domena njene igralske ustvarjalnosti so psihološko zamotane postave; reševanje teh vprašanj je postalo domena organov samoupravljanja / zdravljenja te bolezni ne smemo imeti le za domeno specialistov 2. zgod. državna ali vladarska posest, zlasti v starem in srednjem veku: kralj je živel od bogatih domen; državne domene
  9.      domének  -nka m (ẹ̑) kar je domenjeno: najin včerajšnji domenek velja; resen domenek // sestanek, zmenek: popoldne imam domenek z njim
  10.      domériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati merjenje: geometri so domerili 2. k odmerjenemu dodati: to je slaba mera, domeri še malo
  11.      domèt  -éta m ( ẹ́) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju ali metanju: rakete z dolgim dometom; domet topov je bil prekratek; top z dometom osem tisoč metrov // razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: novi radijski oddajniki so občutno povečali domet radijskih postaj 2. oddaljenost, v kateri se da kaj doseči z izstrelkom ali vrženim predmetom: ušel je iz dometa strojničnega ognja; psi so se pripodili na domet kamna; biti v dometu topov 3. publ. dosežek, uspeh: novi film je režiserjev najvišji domet
  12.      domicíl  -a m () 1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče: določiti prisilni domicil; domicil davkoplačevalca / v Kranju so podelili domicil Prešernovi brigadi priznanje za delež v narodnoosvobodilnem boju na območju te občine 2. fin. plačilni kraj menice, ki je plačljiva zunaj bivališča glavnega dolžnika: plačati v domicilu; domicil menice
  13.      domicílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na domicil: domicilna občina / publ. domicilne cene cene na domačem tržišču
  14.      domík  -a m () jur. dodelitev izdražene stvari najboljšemu ponudniku: izdati odločbo o domiku
  15.      dómina  -e ž (ọ̑) nav. mn. ploščica, ki ima na eni strani dve polji s pikami: postavljati, razmetavati domine; padali so drug za drugim kot domine ∙ nizko izbil ti bom tiste tvoje domine zobe // igra s takimi ploščicami: igrati domino; povabil me je na partijo domine
  16.      dominácija  -e ž (á) knjiž. prevlada, premoč: dominacija razvitih dežel na svetovnem trgu // oblast, gospostvo: biti pod kolonialno dominacijo; fašistična dominacija; posledice večstoletne tuje dominacije v deželi
  17.      dominánca  -e ž () knjiž., redko dominantnost, dominacija: na sliki preseneča dominanca svetlih tonov ♦ bot. prevlada posamezne vrste v rastlinski združbi
  18.      dóminanje  -a s (ọ̑) glagolnik od dominati se
  19.      dominánta  -e ž () knjiž. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost: dominanta narave tega pesnika je liričnost; dominanta dokumentarnega filma je njegova zakoreninjenost v življenju 2. kar stoji, se dviga nad čim: ljubljanski grad je mikavna dominanta mesta; naravna dominanta; dominanta pokrajine / zunanja dominanta te hiše je kamnit portal ◊ bot. vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. peta stopnja v durovi ali molovi lestvici
  20.      dominánten  -tna -o prid. () 1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč: podjetje ima dominanten položaj na evropskem trgu; dominantna ideja, lastnost, vloga / ta problem je v njegovi drami dominanten // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: dominantna igralska osebnost; ta pesnik je dominantna postava v naši poeziji 2. ki stoji, se dviga nad čim: ustavili so se na dominantnem vrhu / dominantna lega stavbe ◊ bot. dominantna lastnost; dominantna vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo dominántno prisl.: dominantno vplivati na kaj; dominantno poudarjen orkester
  21.      dominát  -a m () zgod. doba absolutne monarhije v rimskem cesarstvu od Dioklecijana naprej
  22.      domínij  -a m (í) politična in gospodarska oblast, gospostvo: evropske države izgubljajo svoj dominij v Afriki ♦ zgod. osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota; zemljiško gospostvo
  23.      dominikálen  -lna -o prid. () zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca: dominikalno posestvo / dominikalna zemlja zemlja, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam
  24.      dominikánec  -nca m () član reda sv. Dominika: pridigarski redovi minoritov in dominikancev
  25.      dominikánka  -e ž () redovnica reda sv. Dominika: samostan dominikank

   47.139 47.164 47.189 47.214 47.239 47.264 47.289 47.314 47.339 47.364  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA