Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (46.739-46.763)



  1.      dírka  -e ž () tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju: prirediti dirko; trenira za jesenske dirke; staviti na dirkah; zmagal je na dirki za svetovno prvenstvo; avtomobilska, kolesarska dirka; cestne dirke avtomobilov in motorjev / kasaške, konjske dirke; pren. dirka cen in plač; dirka v oboroževanju ♦ šport. dirka na kronometer dirka, pri kateri tekmovalci startajo posamezno, v presledkih po eno ali več minut // ekspr. veliko prizadevanje za kaj: dirka za denar; dirka za filmsko nagrado ● pog., ekspr. čisto smo pozabili nanj, ker je bila taka dirka (s časom) hitenje, naglica
  2.      dirkáč  -a m (á) 1. tekmovalec v hitrostni vožnji ali jahanju: dirkači vozijo letos po nekoliko spremenjeni progi; motociklistični dirkač; tekmovalec je rutiniran dirkač / dirkač je zadovoljno trepljal svojega konja 2. dirkalni konj: njegov konj je odličen dirkač
  3.      dirkálec  -lca [c tudi lc] m () redko dirkač: dirkalec se je ponesrečil / pravilno krmiti dirkalce
  4.      dirkálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dirke: dirkalni avtomobil, čoln; dirkalni konj; dirkalno kolo / dirkalna proga / dirkalna prireditev; dirkalna sezona
  5.      dírkanje  -a s () glagolnik od dirkati: pripraviti konja na dirkanje; cestno dirkanje / utrujen od dirkanja iz kraja v kraj
  6.      dírkati  -am nedov. () 1. tekmovati v hitrostni vožnji: letos bodo dirkali vsi najboljši predstavniki iz Evrope; lanski zmagovalec je prenehal dirkati / kobila Aurora je tudi letos dirkala 2. ekspr. zelo hitro se premikati: dirkali smo na vlak, ker smo bili že pozni / pog. ves dan sem dirkala iz trgovine v trgovino
  7.      dírndl  -a m (í) ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši: pisan, rožnat dirndl
  8.      dírniti  -em dov.) zastar. prizadeti, vznemiriti: njene besede so ga globoko dirnile; novica ga je neprijetno dirnila / sporočilo o materini bolezni ga je dirnilo do solz
  9.      díroma  prisl. () knjiž., redko v diru: diroma jezditi
  10.      díti  díjem nedov.) zastar. 1. rahlo pihati, pihljati: sapica dije; pren. iz nje dije toplina 2. dišati, dehteti: cvetlice dijejo ● star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi
  11.      ditirámb  -a m () 1. pri starih Grkih zborovska pesem v čast bogu Dionizu: prepevati ditirambe 2. lit. pesem, ki proslavlja kako osebo ali predmet, slavospev: pisati ditirambe
  12.      ditirámbičen  -čna -o prid. (á) knjiž. navdušen, zanosen: ditirambično pismo / ditirambična radost in vznesenost
  13.      diurétičen  -čna -o prid. (ẹ́) farm. ki pospešuje izločanje seča: diuretični čaj; diuretično sredstvo / diuretičen učinek zdravila
  14.      diurétik  tudi diurétikum -a m (ẹ́) farm. diuretično sredstvo: živosrebrni diuretiki
  15.      diuréza  -e ž (ẹ̑) med. izločanje seča: bolnikova diureza je zadostna
  16.      díva  -e ž () star., navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka; zvezda, zvezdnica: filmska, operna diva / šalj. postala je prava diva
  17.      dívan  -a m () oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na divan; ležati na divanu; v kuhinji je stal star, oguljen divan
  18.      dívan  tudi diván -a m (; ) zgod. državni svet v muslimanskih deželah: sultanov divan
  19.      dívanček  -čka m () nav. ekspr. manjšalnica od dívan: poležava na divančku
  20.      díven  -vna -o prid., dívnejši () zastar. čudovit, sijajen: diven razgled; divna pokrajina / diven načrt / divna lepota
  21.      divergénca  -e ž (ẹ̑) nastanek razlik, ki razdelijo kaj enotnega, razhajanje: prišlo je do divergence v razvoju // take razlike: opredeliti svoje nazorske divergence / v kompoziciji je opaziti stilne divergence ◊ biol. razvoj organizmov iste vrste v različne smeri
  22.      divergénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz. divergentni žarki žarki, ki se razhajajo; mat. divergentna vrsta vrsta, pri kateri zaporedje delnih vsot nima limite
  23.      divergírati  -am nedov. () knjiž. biti ali postajati vedno bolj različen; iti narazen, razhajati se: življenjske poti nekdanjih sodelavcev divergirajo / divergirati v mišljenju ◊ biol. razvijati se v različne smeri
  24.      divertiménto  -a m (ẹ̑) muz. lahkotnejša večstavčna instrumentalna skladba: divertimento za klavir in orkester
  25.      diverzánt  -a m (ā á) kdor naredi, dela diverzije: diverzanti so minirali most / vtihotapljati v državo špijone in diverzante

   46.614 46.639 46.664 46.689 46.714 46.739 46.764 46.789 46.814 46.839  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA