Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (46.289-46.313)



  1.      dêrik  -a m () teh. premični žerjav za gradbena ali nakladalna dela: ladijski derik
  2.      derivácija  -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod
  3.      derivát  -a m () kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati
  4.      derivírati  -am nedov. in dov. () mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati
  5.      dêrma  -e ž () anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko
  6.      dermálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dermo, kožen: dermalni izrastek
  7.      dermatól  -a m (ọ̑) farm. rumen prašek, ki pospešuje celjenje manjših ran na koži
  8.      dermatológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za dermatologijo: poslati pacienta k dermatologu
  9.      dermatológinja  -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za dermatologijo
  10.      dêrmatovenerologíja  -e ž (-) veda o kožnih in spolnih boleznih: specializirati se za dermatovenerologijo
  11.      deročína  -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer voda dere: čoln je naglo neslo po deročini; v deročini je bilo precej postrvi
  12.      derogácija  -e ž (á) jur. delen ali popoln odvzem veljavnosti pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljavitev
  13.      derogírati  -am dov. in nedov. () jur. delno ali popolnoma odvzeti veljavnost pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljaviti: derogirati vsa prejšnja določila
  14.      deromantizírati  -am dov. in nedov. () odvzeti, odstraniti romantičnost: pisatelj je v romanu življenje deromantiziral deromantizíran -a -o: deromantizirana romantika
  15.      derúh  -a m (ū) nar. orodje za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik: Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma nasekaval skorjo, drugi pa je z velikim deruhom že lupil (Prežihov)
  16.      detájl  -a m () podrobnost, nadrobnost: izgubljati se, spuščati se v detajle; dnevniki so nam odkrili še marsikak droben detajl s festivala popevk; spominjal se je vseh, tudi nepomembnih detajlov s srečanja z njo // posamezen del večje stvari: filmski detajl; detajl spomenika padlim borcem; skice detajlov za fresko / žarg., alp. alpinist je premagal težek detajl kratek del plezalne smerigled. režijski detajl režijska domislica
  17.      detájlen  -lna -o prid., detájlnejši () ki zajema, upošteva vse podrobnosti, nadrobnosti; podroben, nadroben: detajlen načrt, opis, prikaz; plan se ne spušča v detajlno gospodarsko upravljanje / detajlna skica skica posameznega dela detájlno prisl.: detajlno izdelana scenerija; detajlno razložiti potek dela; detajlno spoznati vso problematiko
  18.      detajlíranje  -a s () glagolnik od detajlirati: kljub detajliranju dogodka je bil učinek skromen, neizrazit / ko je izdelal vse skice, je bilo potrebno še detajliranje
  19.      detajlírati  -am dov. in nedov. () navesti, prikazati detajle: pri slikanju okolja pisatelj detajlira; detajlirati predlog / konstruktor je naredil načrt in ga detajliral izdelal posamezne dele detajlíran -a -o: detajlirani opisi spomenikov; detajliran proračun; narediti detajlirane zaključke
  20.      déte  -ta s (ẹ́) knjiž. deček ali deklica v prvih letih življenja; otrok: dete je zajokalo, zaspalo; njena hčerkica je prisrčno dete; bolno dete; joka kot majhno dete // človeški potomec v odnosu do staršev: imela sta eno samo dete; roditi dete; vznes. nosila je dete pod srcem / občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občinaekspr. to društvo je mrtvorojeno dete ne bo obstalo, se ne bo uveljavilorel. božje Dete Kristus kot otrok
  21.      dète  medm. () star. izraža začudenje; beži, eja: dete, da je ta človek še živ? dete, dete, kako si preudaren
  22.      détece  -a s (ẹ̄) knjiž., ljubk. otrok: bolno detece je umrlo
  23.      détečji  in detéčji -a -e prid. (ẹ̄; ẹ̄) star. otroški: detečji obraz, smehljaj
  24.      detékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. odkrivanje, ugotavljanje, iskanje: seizmografske postaje za detekcijo potresov; detekcija električnih nihanj; modernizirati tehniko detekcije / detekcija raka, tuberkuloze
  25.      detektív  -a m () uslužbenec organov za javno, državno varnost, ki raziskuje kazniva dejanja: proti tihotapcem mamil se bori cela armada policistov in detektivov; drzni detektivi iz ameriških filmov // v zahodnih deželah oseba, ki jo kdo najame, da poklicno skrbi za zaščito njegovih interesov: bil je zaposlen kot detektiv v veleblagovnici; hotelski detektiv / privatni detektiv

   46.164 46.189 46.214 46.239 46.264 46.289 46.314 46.339 46.364 46.389  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA